Sunčani oziroma po naše sončni Hvar si je svoj vzdevek zaslužil, saj na otoku namerijo največ sončnih ur med vsemi jadranskimi otoki, sonce na tem dalmatinskem otoku v povprečju sije več kot 2710 ur na leto, za vreme tukaj pa velja, da je skoraj vedno lepo in sončno. Hvar privlači turiste in obiskovalce od blizu in daleč, predvsem mesto Hvar je tudi izven najvišje sezone turistična destinacija angleško govorečih obiskovalcev. Otok je znan tudi po dobrem dalmatinskem vinu imenovanem plavac.
Sunčani oziroma po naše sončni Hvar si je svoj vzdevek zaslužil, saj na otoku namerijo največ sončnih ur med vsemi jadranskimi otoki, sonce na tem dalmatinskem otoku v povprečju sije več kot 2710 ur na leto, za vreme tukaj pa velja, da je skoraj vedno lepo in sončno. Hvar privlači turiste in obiskovalce od blizu in daleč, predvsem mesto Hvar je tudi izven najvišje sezone turistična destinacija angleško govorečih obiskovalcev. Otok je znan tudi po dobrem dalmatinskem vinu imenovanem plavac.
2710 sončnih ur na Hvaru, da si boste lažje predstavljali, kaj to pomeni – pri nas v Sloveniji največ sončnih ur seveda izmerimo na Primorskem, kjer je letno povprečje 2300, najbolj sončno je bilo v Sloveniji leto 2011, ko so na Arsu v povprečju izmerili 2235 sončnih ur. 2710 sončnih ur je tako bistevno več sonca, kot ga dobimo v Sloveniji.
„Oh, ko enkrat obiščeš Hvar se skoraj zagotovo in zelo rad vrneš“, naju je na najvišjem vrhu otoka Hvar, na Sveti Nikoli ogovoril starejši možakar, ki je v popoldanski pripeki iz kamnite hiške opazoval, ali morda kje na otoških poljih ali vinogradih na vznožju pod njim izbruhne kakšen požar. Ravno pred najinim prihodom na Hvar so namreč gasilci pogasili večji požar na otoku. Nič hujšega, k sreči.
Kaj je torej tisto, kar dela otok tako zelo mamljiv, da bi se splačalo še vrniti nazaj? Tukaj jih bom naštela le nekaj, zagotovo pa jih obstaja še veliko razlogov, zaradi katerih se boste še vrnili.
Mesto Hvar
Mesta Hvar zelo verjetno ni treba posebej predstavljati. Je majhno lično zalivsko mestece, ki ga krasijo lepe bele, tlakovane in ozke uličice, na katerih se skrivajo številne gostilnice in barčki. Ni treba posebej omenjati, da je v Hvaru vedno gneča. Zjutraj, popoldan ali zvečer, ulice in obmorska promenada sta živahni in polni obiskovalcev. A je mesto zagotovo vredno obiska, tudi če ste bolj avanturistične narave in ne marate potepanja po mestih. Iz zaliva, kjer so skoraj vedno zasidrane kakšne luksuzne jahte, jadrnice ali manjše potniške ladje, se odpira prečudoviti razgled na znamenite Paklene otoke.
Prečudoviti razgled na mesto boste imeli s trdnjave Španjola, lahko se do trdnjave tudi sprehodite in obratno, avto lahko pustite pred obzidjem in se sprehodite do starega mestnega jedra po urejeni tlakovani poti. Mesto je nujni postanek vseh turistov, temu primerne pa so seveda tudi cene, zato pripravite denarnice.
Številni skriti zalivčki in prečudovite prodnate plaže
Otok je skriti dragulj, kjer boste z malo potrpežljivost in raziskovalnega duha lahko uživali v kristalno čisti vodi, se hladili v senci in to povsem sami na plaži. Se sliši nemogoče, kot iz sanj? Pa vendar je mogoče! Na otoku je sicer precej zelo znanih in zato tudi precej obljudenih plaž, če pa ste vsaj malo radovedni in pripravljeni hodit in si želite malo pustolovščine pa se lahko podate na lov za samotno plažo. Teh majhnih zalivčkov je na obali Hvara precej, skoraj zagotovo boste našli kotiček samo zase.
Številne skrite uvale so praktično za vsakim vogalom, tako da raziskujte! Podajte se na pot neznanega in odkrivajte, sledite neočitni poti skozi vinograde in mimo polj sivke, vse do plaže. Tudi midva sva seveda našla svoj kotiček pod soncem, vendar ne povem, kje točno, kajti potem ne bo več skriti. Kot namig mogoče, veliko zanimivih uval je med naseljema Zavalo in Gromin Dolac, malo se sprehodite in našli boste prav poseben prostor.
Dišeča polja sivke
Sivka je pogosta rastlina na otoku, srečali jo boste praktično na vsakem koraku. Veliko je tudi lepo urejenih polj sivke, ki s svojo značilno vijoličasto barvo kar privabljajo poglede. Tukaj pridelovalci prodajajo sivkine izdelke, olja, mila in hidrolate. Midva sva se ustavila pri eni simpatični hiški, kjer je prijazni domačin prodajal sivko vseh mogočih agregantnih stanjih, zraven pa je imel urejen vrt, v katerega si ob nakupi kakšnega njegovega izdelka, lahko vstopil brezplačno in se v njem fotografiral.
Lani, ko sva obiskala Hvar konec julija, sva cvetenje sivke na žalost zamudila. Tokrat sva ga obiskala konec junija in sivka je bila v svojem polnem razcvetu in nekaj, kar se zagotovo splača videti. V drugi polovici junija sivka cveti na polno.
Številna lepo opremljena plezališča
Na otoku boste našli pester nabor športnih plezališč, ki nudiji plezalno uživancijo tudi v najbolj vročih dneh. Dolge in kratke smeri, številne večraztežajke, ki kar kličejo, da jih napadete, po plezanju pa se lahko osvežite v katerem izmed simpatičnih zalivov, kjer boste z malo sreče sami. Kar nekaj je plezališč, ki so nad plažo ali zalivom, tako da vam ne bo treba daleč po osvežitev po plezanju.
Najino doslej najljubše plezališče je Pokrivenik, ki se nahaja v uvali Pokrivenik, njegove visoke rdeče-sive stene pa se vzpenjajo visoko na vsako stran zaliva in dajejo zalivu občutek odrezanosti od sveta, nekaj kar se splača obiskati. Tukaj se srečata in lepo zlivata siva in oranžna skala, ki od daleč daje izjemno fotogeničen vtis.
Najvišji vrh Hvara Sveti Nikola in ferata Mirko, ki pelje do njegovega vrha
Vrh Sveti Nikola je s svojimi dobrimi 620-mi metri najvišji vrh otoka in tretji najvišji vrh med jadranskimi otoki. Nanj vodi več poti, midva sva tudi tokrat izbrala ferato Mirko z oceno B/C. Lahka feratica, ki vsaj malo popestri vzpon, a za to seveda potrebujete opremo. Stena, preko katere poteka ferata je obrnjena na južno stran, kar pomeni, da je večino časa obsijana s soncem in to seveda posledično pomeni, da je vroče.
Tokrat sva sestopila po tako imenovani stari poti, ki jo domačini imenujejo kar “stari put” in vodi na vzhodno stran, ki je sicer malo daljša, ampak lepa in precej lahka, sprehodili se boste mimo polj sivke in pašnikov za ovce. Markacije in smerokazi za sestop po tej poti se začnejo pri kamniti kapelici sv. Nikola malo naprej od belega križa.
Požarne straže na Hvaru
Ko sva prisopihala do prve kamnite hiške, sva presenečno ugotovila, da je v njen starejši možakar v beli majici brez rokavov. Vprašala sva ga, kaj počne, glede na to, da lani tukaj ni bilo nikogar. Z nasmeškom nama je razložil, da ja na požarni straži, opazuje, ali se morda kje začne kadi dim proti nebu in tako o tem obvesti pristojne službe. Razgledni hiški je striček dal pravi, življenski pomen.
Pa še nasvet oziroma namig, če boste Hvar obiskali na višku sezone ali boste izbrali trajekt, ki ima bolj zaželjen termin, si rezervirajte karto za trajekt kar preko spleta, v naprej. Jadrolinija ima možnost nakupa preko spleta. To sva se naučila na tokratnem oddihu, ko sva se vračala sva namreč želela iti na trajekt ob 11:30 in tudi če sva tja prišla več kot eno uro prej, je bil trajekt že razprodan, povsem poln, midva pa sva potem kupila karto za naslednjega. Tistih nekaj ur dodatnega časa na otoku pa sva izkoristila za dober zajtrk v mestu Vrboska.
Naselje Sveta Nedilja in Cliffbase
Sveta Nedjelja oziroma po hrvaško Sveta Nedilja je majhno naselje, izhodišče za najvišji vrh in priljubljena poletna destinacija številnih. Cesta do naselja je slaba, na eni strani do nje vodi slaba makadamska cesta, na drugi pa ozka cesta, ki ima številne primitivne predore brez luči in samo za en avto. Približno 20 minut hoje iz mesta po obalni potki se nahaja tako imenovani Cliffbase, v skalo vklesana robinzonska namestitev, ki jo je lastnoročno zgradil Miro Štec. Tukaj ni elektrike, ima samo sončne panele, ki zadostijo le nujni porabi elektrike, sobe so esketske, Cliffbase pa je svojevrsten odklop od zunanjega sveta.
Ja, je striček z vrha Svetega Nikole imel še kako prav, čeprav sva tokrat že drugič obiskala Hvar, se bova še vrnila, zagotovo! Pri izjemni fotografijah in videoposnetkih nama je seveda izjemno prav prišel najin mini dron.
Natisni stran
