V teh hladnih in občasno deževnih dneh vsak najraje vsaj za en dan pobegne nekam na toplo ali sončno. Lahko so to hribi, lahko pa tudi plezališče. Plezalci še kako dobro vemo, da je nekaj najlepšega, ko gremo čez vikend na Obalo plezat in se malo pomartinčkat. In zimsko plezanje na otoku Krk je odlična ideja za vikend pobeg pred mrazom in meglo.

V teh hladnih in občasno deževnih dneh vsak najraje vsaj za en dan pobegne nekam na toplo ali sončno. Lahko so to hribi, lahko pa tudi plezališče. Plezalci še kako dobro vemo, da je nekaj najlepšega, ko gremo čez vikend na Obalo plezat in se malo pomartinčkat. In zimsko plezanje na otoku Krk je odlična ideja za vikend pobeg pred mrazom in meglo.

V tem članku boste našli vse potrebne informacije o petih plezališčih na otoku Krk. Poleg plezališča Portafortuna, ki je daleč najbolj priljubljeno, boste našli še koristne informacije o plezališčih Belove stene, Ljubimer, Bag in Bunculuka.

Veliko je podobno mislečih, zato je na obalnih plezališčih v zimskih mesecih precej gneče, zlasti ob koncu tedna. Gneča v najbolj obiskanih plezališčih me je prisilila, da sem začela gledati tudi malo širše – zanimati sem se začela za bolj odmaknjena plezališča, manj obiskana. Otok Krk je zunaj turistične sezone zato popolna destinacija.

Otok Krk je sicer priljubljena poletna destinacija. Slovenci imamo dobre prometne povezave, je relativno blizu, zaradi bližine pa se na otoku počutimo zelo domače. Zaradi prečudovite sredozemske narave in urejenih pohodnih in kolesarskih poti pa je otok priljubljen tudi med pohodniki, kolesarji in v zadnjih letih tudi med plezalci. Vendar je Krk super za pobeg tudi pozimi, saj nudi nekaj simpatičnih zimskih plezališč, ki so vsekakor vredna obiska. V vseh lahko plezamo praktično celo leto, le del dneva se obrne. Hkrati pa je tukaj tudi nekaj prečudovitih pohodnih poti. Poleti je sicer malo lažje dobiti nočitev, saj je na otoku odprtih več kampov, pozimi pa morate za prenočitev pač najeti apartma. V sončnih, toplih dneh se v teh plezališčih zlahka pleza tudi v zimskih mesecih. Izjema je morda le plezališče Belove stene, kjer zaradi ozkega grla skozi potegne veter, poleg tega sonce težje pride do sektorjev.

Vsa plezališča so na Krku zbrana okoli Baške, nastajati pa so začela že leta 1996, ko je Tomaž Košir opremil prve smeri v plezališčih Portafortuna in Bunculuka. Danes so poleg že omenjenih dveh plezališč v okolici Baške še tri, in sicer nekoliko večje plezališče Belove stene in dve manjši plezališči Bag in Ljubimer. Spodaj boste našli opise dostopov do plezališč, koordinate in smeri, priložene so tudi skice vodnikov. Opremljanje nekaterih sten še ni končano, tudi ocene ponekod še niso povsem točne. Skala je v vseh plezališčih odlična, hrapava, za kar poskrbijo vetrovi in morski zrak, smeri so dolge in lepe ter primerne za začetnike, tudi za plezanje v vodstvu. Zbrala sem tudi skice in plezalne vodnike, ki jih bom priložila, tako da boste našli vse na enem mestu.

Na otoku lahko plezate vse leto, kar je super. Pozimi je plezanje mogoče v toplih in sončnih dneh, če seveda ne piha veter. Sicer pa je povsem primerno za našo zimsko destinacijo, saj lahko izlet uskladite še s kakšnim pohodom po mnogoterih otoških poteh.

PORTAFORTUNA 

Plezališča najbrž ni treba posebej predstavljati. Je največje na otoku, najbolj priljubljeno, ob lepem vremenu pa je lahko tukaj kar precejšna gneča. Tu so organizirani plezalni tečaji, zelo veliko je plezalcev-začetnikov. Z Damijanom sva se poskušala izogniti gneči, zato sva iskala manj obljudena plezališča. K sreči je na otoku nekaj manjših in lepih plezališč. Edina težava je, da za otok Krk dolgo časa ni bilo plezalnega vodnika, zato je bilo treba raziskovati, kako priti do skal. Sedaj pa so vsa plezališča zbrana tudi v novem plezalnem vodniku Istra in obalni del Kvarnerja (2019), Portafortuna in Belove stene pa tudi v vodniku Croatia (2019).

Plezališče ima štiri sektorje in nekaj več kot 50 opremljenimi smeri, vendar te še vedno na novo nastajajo, saj ima skala izjemno veliko potenciala. Ne se čuditi, če bo vmes navrtana že kakšna nova. Skala je odlična, s sivim in rumenim apnencem, ki je zaradi morskega zraka in močnih vetrov precej nazobčan in ni skoraj nikjer zlizan.

Povezavo do plezalnega vodnika za plezališče Portafortuna v PDF obliki najdete na tej povezavi:

Tu boste našli veliko lahkih smeri, ki so locirane bolj na desnem delu plezališča, in srednje težkih smeri. Večinoma se pleza po platah, občasno naletimo tudi na kakšen previs, a so ti bolj izjema kot pravilo. Plezanje zahteva dobro plezalno tehniko, moč in predvsem močne prste, daljše smeri pa tudi vzdržljivost. Nujno je treba imeti čelado, saj po zgornjem robu skale pogosto hodi drobnica, prav tako se morate znati prevezovati na vrhu smeri.

Dostop do plezališča je precej enostaven. Nekje 10 kilometrov pred Baško boste na desni strani videli večji parkirni prostor, ki je nasproti gostilne. Ko parkirate, pot nadaljujete nazaj proti izviru in navkreber. Pot je precej očitna, zato je ne morete zgrešiti. Do vrha boste potrebovali 25 minut, med potjo pa boste šli skozi več vrat, ki jih, prosim, za seboj zapirajte.

BELOVE STENE

Je drugo največje plezališče na otoku, ki praktično sameva, saj le redki plezalci zaidejo gor. Prečudovito plezališče s šestimi sektorji (eden še ni navrtan) krasi kompakten apnenec. Pleza se pretežno po platah, s krimpi in žepki, gre za kar precej tehnične smeri.

V plezališču je v petih sektorji navrtanih okrog 35 smeri. V delovni verziji vodnika piše, da so smeri dolge do 35 metrov in imajo ocene med 5a in 6c. Večino je navrtal Tomaž Košir. Prevladuje plezanje po platah in manj izraziti previsi, smeri pa so opremljene podobno kot v plezališču Portafortuna. Na vrhu smeri so vponke. Sektorji so razmetani po območju, obrnjeni so na različne strani neba, zato je plezanje tukaj možno čez cel dan. Edina težava je poleti pri dostopu, ki poteka pretežno po žgočem soncu, zato s seboj prinesite dovolj vode.

Povezavo do plezalnega vodnika za plezališče Belove stene v PDF obliki najdete na tej povezavi:

Kot so naznanili na spletni strani Gore in ljudje, je bilo plezališče uradno odprto leta 2011, čeprav je začelo nastajati že dve leti prej. Vsekakor gre za plezališče v idiličnem okolju in je dobra alternativa Portafortuni. Področje, na katerem je plezališče nastalo, je poimenovano po legendi o kralju Belem, ki naj bi se pod stenami skrival pred Turki.

Čeprav so Belove stene karakterno precej podobne Portafotuni, le da je veliko manj gneče, sem zaide redki plezalec.

Parkirate ob cesti, malo naprej od parkirišča za Portafotuno (če se peljete v smeri Baške, torej proti obali). Na levi strani je manjše parkirišče. Pot nato peš nadaljujete v smeri nazaj, ko boste čez nekaj metrov na skali videli rdeči napis Belove stene. Tu se začne potka, ki vodi do plezališča – približno 35 do 40 minut hoje. Sektorji so kar precej razmetani med seboj. 

LJUBIMER

Nekoliko manj znano plezališče, ki se nahaja nad priljubljenimi potmi, ki se vzpenjajo do razgledališča Ljubimer in Bag.

Koordinate plezališča: 44.9539, 14.7485

Dostop: Parkirišče je na koncu asfaltirane ceste ob Veli plaži zraven potapljaškega centra in bara Cantina. Od tam vodi pot naravnost navzgor, ves čas se držimo leve (ob morju). Položna pot nato pri prvem smerokazu zavije desno; pridemo do železnih vrat, na katerih piše Bag 86 in Gradac, nato se držimo desne smeri ob kamnitem zidu, sledimo možicljem do stene.

• 

• 

• 

• 

Naj opozorim, da ni očitne poti, temveč le tu in tam kakšne možicelj; zadnji del poti hodimo po melišču. Dobro je imeti seboj skico ali sliko skale, s čimer jo bomo lažje našli oziroma prepoznali. Od parkirišča do stene je približno 30 minut srednje hitre hoje. Poleti se pleza popoldan, saj je skala po 14. uri v senci, pozimi pa dopoldan. Od tu poteka cela vrsta lepih pohodniških poti z izjemnim razgledom na Baško in njen zaliv.

BAG

Je skalni osamelec z neverjetnim razgledom na zaliv, Baško in Velo plažo. Plezanje tu je specifično. Ocene so precej nizke, a je plezališče zagotovo vredno obiska, če ne zaradi drugega, pa zaradi neverjetnega razgleda na zaliv in Baško. Na nasprotni strani boste videli plezališče Bunculuka.

Koordinate plezališča:  44.9507, 14.7531

Dostop: Dostop se začne na enaki izhodiščni točki kot za plezališče Ljubimer. Parkirate pri potapljaškem centru in se peš odpravite po potki navkreber. Tokrat ne boste zavili desno za Ljubimer, temveč boste na tem razcepu nadaljevali pot še naravnost, dokler ne pridete do železnih vrat, na katerih piše Bag. Od tu je nato še približno 10 minut hoje do skale (skupaj približno 25 minut). Skala je poleti po 14. uri v senci, pozimi pa se tukaj, podobno kot v Ljubimeru, pleza zjutraj.

BUNCULUKA

Zelo majhno plezališče, ki se nahaja neposredno ob nudističnem kampu in uvali Bunculuka, na koncu nudistične plaže. Plezališče je zaščiteno pred hladnimi zimskimi vetrovi. Prav v Bunculuki so bile navrtane prve smeri na otoku, opremljanja se je leta 1996 lotil Tomaž Košir, ki je avtor vseh smeri. Simpatična stena je precej bolj zabavna, kot je videti na prvi pogled, in je vsekakor vredna obiska ali dveh. Pleza se po platah in previsih. Navrtanih je 10 smeri, ki so dolge do 15 metrov. Smeri so dobro navrtane, prevladujejo srednje težke ocene, najtežja ocena je 7b. Kratke, ampak sladke.

Povezavo do plezalnega vodnika za plezališče Bunculuka v PDF obliki najdete na tej povezavi:

Še največ težav boste imeli s parkiriščem, še posebej v času poletne turistične sezone. V vsakem primeru je to plačljivo, imate pa dve možnosti. Od tega je nato odvisen tudi dostop do stene, ki je v poletnih mesecih v senci po peti uri popoldan. 

Parking 1 (koordinate: 44.9666, 14.7686) se nahaja nad uvalo v naselju Kricin, kjer se konča asfaltirana cesta. Priporočam, da tu parkirate takrat, ko želite plezati po 16. uri, saj je vstop na plažo Bunculuka, ki jo prečkate, če želite dostopiti do plezališča, namreč plačljiv do 16. ure, nato je brezplačen. Pot nadaljujete po plaži, na koncu plaže pa skozi vrata ob steni. Plezališče boste zagledali takoj v gozdičku na levi strani – je majhno, vendar vredno obiska. Po plezanju se lahko odpravite do katere od prečudovitih uval, kjer so lepe male plaže. Dostopa je po tej poti približno 15 minut, vstopnina za plažo pa znaša 30 kun na osebo.

Parking 2 (koordinate: 44.7907, 14.7621) se nahaja ob cesti, preden zavijete za kamp, in je prav tako plačljiv. Pot nadaljujete skozi kamp oziroma po zgornji in zunanji strani kampa (po poti), saj prehod skozi kamp ni dovoljen. S tem se sicer izognete plačilu vstopnine na plažo, vendar se vam bo pot kar konkretno podaljšala. Dostopa po tej strani je približno za 30 do 35 minut.

Kaj lahko poleg plezanja še počnete na Krku?

Če boste šli na Krk za več dni, boste imeli zagotovo vmes kakšen prosti dan, ki ga lahko precej dobro izkoristite.

• Po celem otoku je veliko pohodnih in kolesarskih poti.
• Prečudoviti skriti zalivi s prodnatimi plažami (Bunculaka in ostali zalivčki, na drugi strani uvala Čavlena), ki jih lahko raziskujete in do katerih se je treba sprehoditi.
• Zaliv Soline, kjer se boste lahko sprostili v zdravilnem blatu.
• Različni festivali so na sporedu predvsem v poletnih mesecih.

Natisni stran