Pragozd Krokar velja za enega zadnjih ohranjenih in nedotaknjenih območij. Najbolj se mu boste približali prav po Borovški naravoslovni poti, sprehod v pradavnino, v nedotaknjeno naravo, kamor človek nima vstopa. Gre za učno pohodno pot po obrobju pragozda in je praktično edina pot oziroma najbližja točka, do katere se lahko sploh približamo pragozdu, kjer boste dobili občutek mogočnosti pradavnine in boste občutili spoštovanje do narave.

Pragozd Krokar velja za enega zadnjih ohranjenih in nedotaknjenih območij. Najbolj se mu boste približali prav po Borovški naravoslovni poti, sprehod v pradavnino, v nedotaknjeno naravo, kamor človek nima vstopa. Gre za učno pohodno pot po obrobju pragozda in je praktično edina pot oziroma najbližja točka, do katere se lahko sploh približamo pragozdu, kjer boste dobili občutek mogočnosti pradavnine in boste občutili spoštovanje do narave.

Borovška naravoslovna pot

Krožna pot, ki se vas bo peljala po robu pragozda Krokar, med stoletne bukve in jelke. Tukaj se boste lahko še najbolj približali pradavnini in jo boste bosta lahko od daleč opazovali. Svojo pot lahko podaljšate še na vrh Krokar. Pot je vse čas označena s posebno markacijo, zeleno narciso v belem krogu. 

Parkirala sva na spodnjem parkirišču in se peš odpravila po makadamski cesti do konca vasi, od tukaj pa sva najino pot nadaljevala čez travnik v gozd. Na Borovško naravoslovno pot sva vstopila z nasprotne strani. Pot naju je vodila mimo stare in velike bukve in lesene klopce, skozi travnik, kjer maje cvetijo narcise vse do Kremparksega sedla, kjer se odprejo prvi razgledi. Prečkala sva Naravni rezervat Krempa, kjer se sicer srečajo in križajo različne poti, Kočevska planinska pot, pot, ki pride iz Bošljive Loke ter Borovška pot. Midva se na tem križišču zavila desno po markirani potki, z nasprotne smeri so na drevesi tudi bele nasrciske v zelenem krogu, ki markirajo Borovško naravoslovno pot. Pot tukaj postane sicer precej strma, tako, da sva se vzpela vse do enega izmed vrhov, kjer se potem pokaže tudi Pragozd krokar.

Borovec spada med najstarješe slovenske vasi na Kočevskem, poseljne je bil še pred prihodom in naselitvijo kočevskih Nemcev. Kot Barobetz se ga v zapisih omenja že leta 1498.

Informativne table in zeleno bele oznake

Poti ima izhodišče v Borovcu, lotiti pase je morate lotiti v nasprotni smeri urinega kazalca, saj so table in oznake na drevesih vrisane tako, da jim boste le v tej smeri lahko lepo sledili.

Pot je dolga približno 7,5 kilometrov, zanjo pa boste potrebovali med uro in pol in tremi urama, odvisno, koliko časa si boste vzeli na poti za opazovanje in počivanje. Vmes boste naredili nekaj manj kot 300 višinskih metrov.

Navodila, kako priti do parkirišč Parkirišče 1 Se nahaja v trikotnem križišču v Borovcu pod drevesom, na katero je vrisan zeleno beli znak začetek Borovško naravoslovno pot. Od tukaj boste pot nadaljevali v nasprotni smeri urinega kazalca. Koordinate: 45.546449, 14.783713 Parkirišče 2 Se nahaja ob koncu vasi Borovec na klancu, kjer je postavljena lesena miza in informacijska tabla. Če boste pot začeli tukaj boste šli v smeri urinega kazalca. Koordinate: 45.5396, 14.7853

Na najino presenečje je bilo zgornje parkirišče polno, na poti pa sva srečala kar nekaj ljudi, dva para celo iz Nemčije in Francije. Izlet je sicer primeren tudi za družine z majhnimi otroki. Izlet bo zelo verjetno še posebej všeč najmljašim, ki bodo lahko občudovali neokrnjeno naravo, na informacijskih tablah pa piše, katere vse živali živijo v gozdu.

Natisni stran