Raziskovanje pestrega živalskega sveta amazonske džungle

Narodni park Cuyabeno je živalsko eden najbolj zanimivih območij in bogata biodiverziteta, k čemur precej prispeva tudi njegova geografska lega. Naravni rezervat leži ob vznožju gorske verige Andov in tik ob ekvatorju, kar mu daje posebne karakteristike. Dom predstavlja več kot 1400 različnim živalskim vrstam.

Med nočnim sprehodom po amazonskem pragozdu | FOTO: Roland Maas

Med najbolj zanimive in atraktivne živali, ki jih boste lahko v naravnem rezervatu opazovali, spadajo roza rečni delfini, ki jih boste z malo sreče videli kar iz vašega lodga, različne vrste opic, lenivci, kajmani, anakonde, nestrupeni pajek škorpijon in mnoge različne vrste ptic.

Naš vodič Darwin, ki je dobil ime po znanem zgodovinskem raziskovalcu, je kot prava živalska enciklopedija, prav tako je precej dobro govoril angleško. Darwin je bil velik poznavalec živalskih vrst v pragozdu. Rojen je bil na območju parka, tukaj je tudi odraščal. Obožuje pajke in ve praktično vse o kačah.

Naš vodnik Darwin med iskanjem živali | FOTO: Damijan Kovač

Dober, verjetno najboljši način za opazovanje živali, ptic in plazilcev v naravnem rezervatu je iz kanuja. Mi smo večino časa kruzali s kanujem po reki Cuyabeno in njenih rokavih ter v podrastju iskali živali, ptice in plazilce. Žal najbolj težko pričakovane anakonde nismo videli, saj ni bil pravi letni čas.

Neverjetne živalske vrste

Med raziskovanjem pragozda boste opazili različne vrste kač in vodnih strupenjač ter ostalih plazilcev. Med nočnim pohodom pa smo naleteli na spodnjo barvito lepotico, za katero Darwin pravi, da je precej strupena.

Dobre tri metre dolg črni kajman se je neko popoldne, ko smo počivali po kosilu in je bilo na vodi mirno, približal našemu lodgu in nam priredil pravi šov. Dva od zaposlenih v lodgu sta mu vrgla sveže piščančje meso. Kajman se mu je počasi in previdno približal, nato pa ga je zagrabil z vso močjo.

Najpogosteje boste v drevesnih krošnjah videli majhne opice, imenovane črnoglavi sajmiri oziroma squirrel opice, ki se podijo med drevesi, skačejo med krošnjami in se igrajo. So svetlo rjave barve, na obrazih imajo značilne bele maske in črne gobčke.

Navihani črnoglavi sajmirji so simpatične male opice. | FOTO: Tadeja Magdič

Med drevjem boste nekoliko težje opazili tudi črne monk saki opice.

Tako imenovana monk saki opica nas je radovedno opazovala z drevesa. | FOTO: Tadeja Magdič

Hoacin ali ciganska kura, znana pod latinskim imenom ophisthocomus hoazin, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki. Najdemo jo vzhodno od Andov, od Kolumbije, Venezuele in Gvineje na jugu, do Ekvadorja in Peruja, v severni in centralni Braziliji ter Boliviji.

Barvita hoacin – ciganska kura je znana tudi kot »smrdljivi ptič«. | FOTO: Tadeja Magdič

Tukaj boste srečali različne vrste ptic: anhinga ptič, v vasi plemena Siona smo srečali rdečega makaluja, ki lahko doživi tudi 70 let. Daleč stran, skritega v krošnji drevesa, smo videli tudi eno od vrst tukana, ki so znani po svojem pisanem perju in predvsem po ogromnih čokatih kljunih, ki lahko predstavljajo tudi do polovico njihove telesne dolžine.

Podnevi in ponoči boste opazili celo vrsto dvoživk. Ko smo se vračali z večernega kopanja v Veliki laguni reke Cuyabeno, smo na listju opazili dve vrsti zelenih žab, ki jih je Darwin poimenoval rana de cristal, kar prevedeno v angleščino pomeni steklene žabe, saj so prosojne, na svetlobi pa dobesedno vidiš v njihovo notranjost.

Na poti s kopanja smo na veji videli tudi tudi boo – navadnega udava. | FOTO: Tadeja Magdič

Podnevi in ponoči boste srečevali različnih vrst pajkov: zelo pogosti so volkci oziroma arañas lobo, argiope pajki in različne vrste pajkov rakovičarjev. Med bolj atraktivne spada nitastonogi pajkovec oziroma bolje znani pajk škorpijon, ki po obliki spominja na škorpijona. Kljub nevarnemu izgledu pa pajek ni nevaren oziroma strupen. Mi smo si ga med nočnim pohodom po pragozdu lahko dali celo na obraz.

Na območju naravnega rezervata, ki se nahaja vzdolž ekvatorja, sta dva letna časa: deževno in suho obdobje, od tega pa je odvisno, katere vrste boste videli. Najboljši čas za opazovanje anakond je v času suhe sezone.

Letna časa na območju pragozda:

– suha sezona traja od septembra do sredine marca,
– deževna sezona traja od marca do avgusta.

Sezona je odvisna od količine zapadlega dežja. Na območju pragozda vedno dežuje, le da v času suhe sezone dežuje manj, padavine pa so šibkejše.

V rezervatu je več vrst lenivcev, med drugim tudi hofmanov dvoprsti lenivec in rjavovrati triprsti lenivec. Vaš vodič bo sicer moral imeti precej ostro oko, saj se njihova dlaka povsem zlije s krošnjami.

Visoko na drevesih boste lahko opazovali lenivce. | FOTO: Tadeja Magdič

A ne le živalska pestrost – na območju parka živi tudi pet različnih prvobitnih plemen. Živijo v manjših naseljih na bregu reke Cuyabeno.

NATISNI ČLANEK