Prekmurje je prava zakladnica lokalnih znamenitosti. Veliko je tudi malo manj znanih, za katere zelo verjetno še niste slišali. Te majhne skrivnosti dajejo Prekmurju prav poseben čar. In priznam, čeprav prihajam iz Prlekije, zanje nisem slišala niti jaz. Tokrat vam predstavljam slikovit Petanjski vrelec na desnem bregu reke Mure, ki ga boste prepoznali po ognjeno rdečem izviru, ki se izteka v reko Muro.

Ste se kdaj ozrli na etiketo mineralne vode Radenska in se vprašali, kje ta mineralna voda, ki jo pijete, sploh izvira? Tam boste namreč našli bodisi napis Kraljevi ali Petanjski vrelec. Domačini pravijo, da ni pravega špricerja brez petanjske slatine, ki se najbolje meša z domačimi suhimi vini.

Zanimivost … … beseda špricer. Gre za tradicionalno osvežilno pijačo, zmešano iz belega vina in mineralne vode oziroma po domače slatine, ki se uradno imenuje brizganec. Besede ne boste našli ne v SSKJ-ju ne v Slovenskem pravopisu, a vsi vemo, o čem govorimo, ko rečemo natakarju: “En špricer, prosim.”

Znameniti Petanjski vrelec je znan tudi kot Voglarjeva slatina 

Na Gornjih Petanjcih je več izvirov oziroma več slatinskih vrelcev naravne mineralne vode oziroma slatine, vsi pa se danes nahajajo na desni strani Mure. Nekoč so bili tudi na levi strani Mure vse do Murskih Petrovcev, a se žal niso ohranili. Tudi Petanjski vrelec se nahaja na desnem bregu reke in je eden od več vrelcev v Gornjih Petanjcih.

Najbolj znan med njimi je prav tako imenovani Voglerjev oziroma Petanjski vrelec. Prvotni izvir je sicer zavarovan z ograjo, višek mineralne vode pa teče iz pipe, ki se nahaja za ograjenim vrelcem. Tu teče negazirana slatina, ki ima precej močan okus po železu. Razliva se v manjši bazen, ki je ognjeno rdeče barve, od tukaj pa po žilah odteče v reko Muro. Vrelec se nahaja na zanimivi sprehajalni poti, imenovani Gor pa dol kre Mure, ki poteka v gozdu ob reki Muri. Okoliški prebivalci vodo, ki tukaj privre na plan, uporabljajo že več let. Ob vrelcu je namreč urejena priročna cev za točenje.

Kako priti do vrelca? Koordinate: 46.650524, 16.045205

Dostop do vrelca ni posebej označen in ga boste našli le z dobrimi navodili. Z glavne ceste med Radenci in Petanjci pred mostom čez Muro zavijemo levo na kolovozno oziroma makadamsko cesto. Cesta vas bo vodila ob Muri in vas bo po približno 150 metrih vožnje pripeljala do ograjene hiške, ob kateri se nahaja črpalka, od tu pa vas bo manjša pot vodila do Mure in neograjenega vrelca, ki se nahaja v gostem podrastju. Še najlažje pa boste do vrelca prišli s pomočjo koordinat.

Struga, po kateri se presežni del mineralne vode prosto izteka v reko Muro, je ognjeno rdeče barve in je izjemno fotogeničen.

Kratka zgodovina Petanjskega vrelca

Kot je zapisano na spletni strani Pomurskega muzeja, je bil Petanjski vrelec od leta 1868 v lasti bogate družine Vogler, njihova grobnica se nahaja na petanjskem pokopališču. Veleposestnika Josef in Hans Vogler, ki sta sicer stanovala v Radencih, sta bila lastnika Petanjske slatine, ki se je v takratnih časih imenovala Petanzer Saurebrunn. Domačini so vodo iz vrelcev v Petanjcih uporabljali že v 18. stoletju, šele takratne analize vode, ki so jih opravili na Dunaju, pa so pokazale visoke vsebnosti mineralov in ogljikovega dioksida.

Leta 1883 je vrelec najprej začelo izkoriščati podjetje Petanjska slatina v lasti Voglerjevih, slatinsko podjetje Petanjci pa je bila huda konkurenca radenski slatini, vse dokler se podjetji nista združili. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1947, je bilo podjetje nacionalizirano in priključeno podjetju Radenska iz Radencev, ki je po drugi svetovni vojni postalo del splošnega ljudskega premoženja. 

Na območju Petanjcev in Murskih Petrovcev je bilo večje število površinskih vodnjakov, iz katerih je izvirala slatina. Območje, ki obsega srednji tok reke Ščavnice in Pesnice ter območje Radencev, ima visoko koncentracijo naravnih vrelcev mineralne vode. Tukaj poteka tako imenovana Pot med vrelci življenja.

Pot med vrelci življenja Na tej poti se nahaja kar 9 izvirov, in sicer Zdravilni vrelec Radenska, Petanjska slatina, Petanjski vrelec, Železni vrelec v Radencih, Šratovski vrelec, polnilnica Radenska, Ožekov vrelec, Zemljičev vrelec in Vrelec pri cerkvi.

Petanjci skozi čas …

Petanjci so vasica blizu reke Mure. Ležijo ob glavni cesti med Radenci in Mursko Soboto in so danes najbolj znani po Petanjskem vrelcu in Vrtu spominov in tovarištva. V preteklosti je skozi Petanjce potekala tudi trasa Maratona treh src. Petanjci so sicer tudi ena najstarejših prekmurskih naselbin, saj so bili prvič omenjeni že leta 1223, takrat sicer pod imenom Pethenye. V tistem času naj bi posestnik Petan večji del ozemlja prodal madžarski rodbini Nadasdy. Velik del zgodovine je kraj spadal pod madžarsko vladavino, ob koncu 16. stoletja pa so se sem iz Avstrije zatekli protestanti. Več podrobnosti o kraju si lahko preberete v članku Petanjci skozi čas na spletni strani Pomurskega muzeja Murska Sobota.