Gradiška Tura v Vipavi: Furlanova in Otmarjeva ferata

Slikovita Vipavska dolina je pravi raj za ljubitelje adrenalina, pohodništva, imenitnih razgledov in pa seveda čedalje bolj priljubljenih športnih ferat. Njena lega ter gladko apnenčaste stene omogočajo prijetno (predvsem) zimsko plezanje, guljenje oprimkov je mogoče tudi v jesenskih in spomladanskih dneh, medtem ko je poleti tukaj za plezanje načeloma prevroče. Boste pa v zraku praktično skozi celo leto videli jadralne padalce.

Gradiška Tura je od leta 2019 bogatejša za Otmarjevo ferato. | FOTO: Damijan Kovač

Topli spomladanski žarki že božajo skalo, ki je tako kot nalašč za prve feratarske izzive in med bolj simpatične izzive zagotovo spadata ferati na Gradiško Turo.

Na parkirišču ob Kampu Tura, s katerega se lahko podate na Gradiško Turo in v plezališče Vipava, je sicer med vikendi težko dobiti prostor. Priporočam vam, če imate seveda to možnost, da jo obiščete med tednom, čez vikend pa seveda čim bolj zgodaj.

Kakovosten apnenec je v dolini omogočil, da so lokalni plezalci tukaj sicer že pred leti opremili lepo in pestro plezališče, ki služi kot poligon za alpinistične treninge, zelo priljubljeno pa je tudi med plezalci z različnimi stopnjami znanja. Pred dobrim letom so odprli še zelo zanimivo zavarovano plezalno potOtmarjevo pot, ki je prava poslastica za ljubitelje feratarstva. Otmarjeva ferata je težja in daljša od svoje starejše sestre – Furlanove poti, ki šteje že več kot pol stoletja in spada med najstarejše ferate pri nas.

Zgornji del Furlanove poti je najlepši, saj je precej izpostavljen. | FOTO: Tadeja Magdič
19. maja 2019 so tudi uradno odprli novo zelo zahtevno plezalno pot, imenovano Otmarjeva pot. Ime je dobila po Otmarju Črnilogarju, ki je bil pred 50-mi leti pobudnik sicer krajše in lažje Furlanove poti.

Gradiška Tura – valilnica lokalnih plezalcev in alpinistov

Gradiška Tura, slabih 800 metrov visoka vzpetina nad vasjo Gradišče, je zelo priljubljena med športnimi plezalci, alpinisti in ljubitelji zavarovanih plezalnih poti. Do njenega vrha se bodisi lahko odpravite po nekoliko zahtevnejši peš poti, bodisi po feratah ali celo po večraztežajnih smereh, ki se priključijo na pohodno pot. In čeprav feratarstvo pri nama ni ravno na prednostni listi in se navadno v Vipavo odpraviva raziskovat športnoplezalne smeri, sva si z Damijanom tokrat zaželela malo drugačnega plezanja, zato sva se podala na ferati.

Vipavska dolina je popolna za zimsko plezanje v sicer hladnih dneh. | FOTO: Damijan Kovač
Namig!

Priporočala bi vam tudi, da seboj vzamete popkovino in si jo namestite poleg samovarovalnega kompleta. V primeru, da boste morali počivati ali boste želeli posneti kakšno fotografijo, se nato enostavno vpnite v popkovino in boste povsem varni.

Furlanova ferata

Je stara znanka ljubiteljev zahtevnih plezalnih poti, stara več kot 50 let, kratka ampak sladka zavarovana pot, ki lahko služi tudi kot počasno uvajanje v svet feratarstva. Poimenovali so jo po Fricu Furlanu, ljubitelju gora, ki se je v steni Gradiške Ture smrtno ponesrečil leta 1952.

Vstop v Furlanovo pot se začne po zajedi. | FOTO: Tadeja Magdič

Poteka po linijah izrazito trikotne apnenčaste stene, ki so jo domačini imenovali kar Trikot. Najprej sva vstopila v strmo zajedo, na vrhu katere sva nato prestopila v desno po klinih nekoliko izpostavljenega dela stene. Kmalu sva dosegla leseni balkon, ki služi kot prijetno razgledališče po dolini. Pot potem nadaljuje po izrazito izpostavljenem razu in verjetno najzahtevnejšem delu poti. Ob strani boste videli lepljence smeri v precej platasti steni, pod nogami pa boste imeli precej zračen pogled na enega od sektorjev. Zagotovo najlepši del poti! Ko boste začeli uživati, se ferata
žal konča.

Lesen balkon nudi počitek in razgled na celo Vipavsko dolino.

Furlanova pot nama je služila za ogrevanje za plezanje potem težje in mlajše Otmarjeve poti.

Namig!

Tudi če boste v Vipavsko dolino šli zgolj na enodnevni izlet vam zagotovo ne bo dolgčas. Poleg okusne kulinarike in dobrega vina lahko med drugim obiščete kanjon Vipavske Bele, se po nezahtevni poti povzpnete do naravnega kamnitega mostu Otliško okno ter si ogledate zgodovinsko mestece Vipavski Križ in znameniti Dvorec Zemono.

Otmarjeva ferata

Otmarjeva ferata je na začetku, približno 50 višinskih metrov, kar zahtevna in rahlo previsna ter zagotovo ni primerna za začetnike. Temu delu sledi plezanje po izpostavljeni plošči. Ta del bi resnično priporočala le tistim, ki že imate izkušnje in plezalcem. K sreči lahko prvi, najtežji del izpustite in v ferato vstopite nekoliko pozneje.

Najbolj zahteven je nekoliko previsen vstop v Otmarjevo ferato. | FOTO: Tadeja Magdič

Opremljevalci poti so ob tem razmišljali zelo pametno, saj sta Furlanova in Otmarjev pot speljani tako, da ju lahko med seboj povežete. Najprej splezate nekoliko krajšo in lažjo Furlanko, če vam to ne zadostuje, se nato spustite po poti nekaj sto metrov po poti navzdol in vstopite še v Otmarjevo pot. Če splezate obe ferati, boste opravili slabih 400 višinskih metrov. In če k temu dodamo še to, da je tukajšnji teren precej strm, odlikujejo pa ga kompaktne in kakovostne kamnite plošče, ki zelo dobro simulirajo visokogorski svet, je vzpon primerljiv z zahtevnejšim odsekom planinskih poti v slovenskem visokogorju, tura pa vam lahko služi kot priprava na kakšen daljši in zahtevnejši podvig v hribih. 

Dolžina Otmarjeve poti znaša 420 metrov, pri čemer boste premagali okrog 240 višinskih metrov. Člani Planinskega društva Vipava so za opremljenost Otmarjeve poti, ki se izteče tik pod Gradiško Turo, porabili kar 420 metrov jeklenice, 220 vrvnih klinov za pritrditev jeklenice in 110 stopnih klinov. Super zadeva so tudi gumijasti blažilci padcev, ki so jih opremljevalci namestili ob začetkih jeklenice. Ti blažilci zagotovo vsaj malo ublažijo padec, hkrati pa preprečujejo zatikanje samovarovalnega kompleta.
Če boste splezali obe ferati, je to že kar dober trening za visokogorje. | FOTO: Tadeja Magdič

Otmarjevo ferato poleg precej zahtevnega vstopa odlikujejo tudi zanimiva prečenja med „raztežaji“, veliko izpostavljenega plezanja in uporaba lestev in skob. Tudi zato je nekoliko bolj zanimiva in tudi adrenalinska od Furlanove poti. Pred zadnjim odsekom ferate je nameščeno obeležje s citatom Otmarja Črnilogarja, ki mu sledi zadnji navpični vzpon, ki se nato izteče v že obstoječo pot Gradiške Ture. Od tu je nato še približno 10 minut hoje do njenega vrha.

Zaključek enega od prečenj v Otmarjevi ferati. | FOTO: Tadeja Magdič
Ocena:
Furlanova pot (B)
Otmarjeva pot (C)

Koordinate parkirišča: 46.457978, 13.9369352

Shema Furlanove in Otmarjeve ferate

Moram priznati, da me je Otmarjeva ferata pozitivno presenetila. Pazite le na padajoče kamenje – na določenih poličkah je namreč naloženo kamenje, ki se lahko hitro sproži. Naju je presenetilo padajoče kamenje, še preden sva vstopila v Otmarjevo. Bodite torej zelo pozorni. Pa zagotovo ni treba posebej poudarjati, da so nujna zaščitnoa oprema čelada, pas in samovarovalni pas. Opremo si lahko izposodite tudi v baru v Kampu Tura.