Ferata na Češko kočo je bila kar nekaj časa na najinem seznamu tistih poti, ki jih želiva preplezati. Velja za eno najzahtevnejših v naših Alpah, če ne celo za najzahtevnejšo, in je zagotovo že prava klasika med našimi športnimi feratami. Je lepo varovana, težka pa je le na nekaj krajših mestih. Za plezanje naj bi potrebovali približno uro in pol, a raje računajte na dve, še posebej, ko greste prvič. Postregla vam bo namreč z dih jemajočimi razgledi, ki vas bodo tako prevzeli, da se boste zaradi njih enostavno večkrat ustavili.
Ferata na Češko kočo je bila kar nekaj časa na najinem seznamu tistih poti, ki jih želiva preplezati. Velja za eno najzahtevnejših v naših Alpah, če ne celo za najzahtevnejšo, in je zagotovo že prava klasika med našimi športnimi feratami. Je lepo varovana, težka pa je le na nekaj krajših mestih. Za plezanje naj bi potrebovali približno uro in pol, a raje računajte na dve, še posebej, ko greste prvič. Postregla vam bo namreč z dih jemajočimi razgledi, ki vas bodo tako prevzeli, da se boste zaradi njih enostavno večkrat ustavili.
Ferata na Češko kočo kot prva športna ferata v naših Alpah
Je prva športna ferata v naših Alpah, varovana je zgolj z jeklenico, brez dodatnih varoval, namenjena pa je samo najbolj izkušenim feratarjem. Moč v rokah in natančno stopanje, ponekod zgolj v plati, sta predpogoja, da se je sploh lotite. Na težkih odsekih so nameščeni tudi klini, ki omogočajo dodatno varovanje z vrvjo.
Na trenutke me je zmotilo le to, da je plezanje po skali zaradi tako speljane jeklenice onemogočeno. Če bi želela splezati po naravni liniji skale, bi me namreč potegnilo stran od jeklenice, tako da sem bila primorana plezati s pomočjo jeklenice in vlečenja na roke. Verjamem, da je nemogoče speljati jeklenico tako, da bi bila pot všeč vsem feratarjem in plezalcem. In to vsekakor ni kritika opremljevalcev, temveč samo moje razmišljanje.
Dostop do začetka ferate
Avto parkirate na velikem parkirišču pred zapornico, nato pot nadaljujete peš. Šli boste po dovozni cesti do tovorne žičnice, nato zavili levo in pot nadaljevali po označeni potki po melišču, do dostopa. Za dostop boste potrebovali približno 40 minut.
|
Podatki o ferati na Češko kočo Višinska razlika: 300 metrov Dolžina jeklenice: 320 metrov Čas vzpona: 90 minut Sestop je po označeni planinski poti: 60 minut Ocena prvega dela: D/E (en odsek je ocenjen z oceno E) Ocena drugega dela: D Koordinate parkirišča: 46.385118, 14.536458 Koordinate začetka ferate: 46.371362, 14.538010 |
Ferata je razdeljena na dva dela, prvega, težjega lahko izpustite
Ferata je razdeljena na dva dela; prvi je malce bolj zahteven, drugi pa je daljši. Prvega lahko izpustite, če morda niste popolnoma prepričani, da ga boste zmogli. Sicer pa že sam začetek prvega dela lahko nepripravljene plezalce odvrne od vzpona. Po nekoliko zahtevnejšem začetku kaj kmalu sledi najtežji del, rahel previs, kjer pot vodi rahlo v desno, potem postane lažja. Ko boste prišli na vrh prvega dela, se jeklenica konča, do začetka drugega dela se boste sprehodili skozi podrastje. Tam je potem tudi vstop v ferato, če se želite lotiti samo drugega dela.
| Ferata je bila uradno odprta leta 2014, nato je bila zaradi kamnitega podora nekaj časa zaprta, ponovno pa so jo odprli junija 2019. |
Ves čas plezanja so naju spremljali neverjetni razgledi na Jezersko in okoliške vršace.
V drugem delu sta dva malce težja dela, na enem do njiju morate premagati “bolderski del”, kjer se povzpnete čez previs, nadaljujete pa po kratki plati. Do konca poti je potem še en malce težji del, vendar je zahtevnejši del za vami – do konca ferate tako samo še uživate ob prečudovitih razgledih.
Plezanju te ferate ima več predpogojev: dobra moč v rokah, vzdržljivost in kondicija, priporočljivo pa je seveda tudi poznavanje osnov skalnega plezanja, ki vam bodo plezanje zelo olajšale.
Na vrhu vas bo pričakala pravljična Češka koča
Kmalu, le nekaj minut hoje od konca ferate, vas bo pričakala Češka koča, najstarejša prvotno ohranjena planinska koča pri nas. Leta 1900 so jo, kot že njeno ime pove, zgradili Čehi.
Koča bo kmalu praznovala okroglih 120 let, sicer pa je z nekaj več kot 1500 metri nadmorske višine enostavno dostopna tudi za planince. Do nje vodi označena pot, ki pa plezalcem služi kot sestop.
Damijana je na vrhu najlepše presenetilo korito, napolnjeno z mrzlo vodo in pivskimi steklenicami. Osvežitev, ni kaj.
Za nagrado vas po koncu feratanja čaka še namakanje razbolelih nog v ledenem Planšarskem jezeru, kjer lahko tudi kaj popijete in dobrega pojeste.
