Tri ferate v Naravnem rezervatu doline Glinščice tik za slovensko-italijansko mejo

Le streljaj za slovensko-italijansko mejo se nahaja slikovita dolina Glinščice oziroma Val Rosandra po italijansko. Pravi naravni in zgodovinski biser, kanjon reke Glinščice, ki ne nudi le izjemnih razgledov na Trst in njegovo okolico, temveč je tudi pravcati poligon športno-adrenalinskih aktivnosti na prostem. Poleg urejenih kolesarskih stez in pešpoti boste tukaj našli celo vrsto plezalnih smeri in tudi tri športne ferate.

Športno plezanje je zagotovo najbolj priljubljena aktivnost v dolini Glinščice. | FOTO: Tadeja Magdič

Vrsto let sva z Damijanom v dolino Glinščice prihajala izključno zaradi športnega plezanja, plezalni sektorji z večinoma lepo opremljenimi smermi so namreč raztreseni praktično po celotnem kanjonu. Dolino poleg ljubiteljev plezanja zelo dobro poznajo tudi kolesarji in pohodniki, feratarji in speleologi, saj se tukaj nahaja vrsta zanimivih podzemnih jam, ki so dostopne tudi zunanjim obiskovalcem.

Ferate v dolini Glinščice so prava popestritev. | FOTO: Damijan Kovač

Feratarstvo v dolini Glinščice

V dolini so tri ferate, ki jih lahko združite v eno turo. V zakup vzemite tudi dejstvo, da je čez vikende ob lepem vremenu v feratah precej gneče, še posebej na ferati Bruno Biondi.

Večino časa boste ferato Biodni plezali v prečki, vmes je nekaj krajših vzponov in spustov. | FOTO: Tadeja Magdič

Ferate si sledijo druga za drugo po sledečem vrstnem redu: ferata Bruno Biondi, Nos in Zimska roža. Če jih boste plezali po tem vrstnem redu, boste naredili lepo krožno turo in splezali vse tri ob enem obisku. Stena je popoldne na soncu in je za obisk primerna tudi v hladnih zimskih dneh, saj se ustvari neke vrste mikroklima, toplo zimsko sonce se upre v skalo in je prijetno toplo.

Podatki o feratah:

Ferata Bruno Biondi: ocena C/D, dolžina 300 metrov
Ferata Nos: ocena C, dolžina 70 metrov
Ferata Zimska roža: ocena B, dolžina 100 metrov
Čas plezanja: med 1.30 in 2.00 uri
Opremljenost poti: dobra in dobro vzdrževana
Čas dostopa do ferate Bruno Biondi: 5 minut
Čas sestopa po potki: 10 do 15 minut

Koordinate parkirišča 1: 45.6263, 13.8696
Koordinate parkirišča 2: 45.627045, 13.865179

Ferata Bruno Biondi je najdaljša in najtežja, sledi ji kratka, a sladka ferata Nos (Nase), zadnja je lahka ferata Zimska roža (Rose D’inverno) – našli jo boste tam, kjer je postavljena lestev oziroma je bila nekoč lestev, sedaj pa so začetek na novo opremili s skobami, tudi del poti je povsem na novo preopremljen. Midva sva se ferat lotila v tem vrstnem redu, pri čemer sva z Nosa sestopila po kratki zavarovani potki in potem nadaljevala v ferato Zimska roža.

Skica ferate Bruno Biondi

Za celotno turo sva potrebovala nekaj manj kot dve uri. Ferate bi splezala veliko hitreje, a je bila na poti kar precejšnja gneča, pa še kakšno fotografijo je bilo treba seveda narediti.

Vstop v ferato Zimska roža po skobah, ki pa jih lahko izpustite in vstopite po lažji možnosti. | FOTO: Tadeja Magdič
Dolina Glinščice oziroma Val Rosandra je slikovita dolina, z mnogo potkami in razglednimi točkami in to le streljaj od slovenske meje in Trsta na drugi strani. V kanjonu teče istoimenska reka, ki izvira tik čez mejo na slovenski strani in se usmeri proti Trstu, v morje pa se izliva v tržaškem zalivu v Žavljah (Aquilinia), nekaj kilometrov od Trsta. Območje je živalsko in rastlinsko izjemno bogato; tu recimo biva kar 130 vrst ptic.

Teh sicer kratkih ferat ne gre podcenjevati, saj imajo nekatere kar zahtevne odseke. Prej se pozanimajte o težavnosti, prav tako je nujna zaščitna oprema: čelada, pas, samovarovalni komplet, tudi popkovina.

Vmes boste plezali tudi navzdol. | FOTO: Damijan Kovač

Pleza se po Kraškem robu, ferata je razgibana, saj se pleza gor in dol, večino časa pa v prečki, se pravi vstran. Bodite pripravljeni tudi na plezanje navzdol, kar večini feratarjev povzroča največ težav. Skala je zelo kakovostna, brez težav se boste s čevlji uprli zgolj na trenje, le ponekod je morda malo zlizana. Ferata nikjer ni opremljena s skobami, so pa na nekaterih mestih opremljevalci izklesali stopničke kar v skalo, čeprav po mojem mnenju tega ne bi bilo treba. Ferata Bruno Biondi je dvosmerna, kar pomeni, da lahko vstopite in izstopite na kateri koli strani, vendar pa se boste morali na poti izogniti ostalim feratarjem. Prav tako je jeklenica v ferati Bruno Biondi malce ohlapna, kar seveda pomeni, da se rahlo maje in ne nudi popolne opore in stabilnosti.

Val Rosandra je izjemno zanimiva ferata, tudi zaradi izjemno pestrega živalskega sveta. | FOTO: Tadeja Magdič

Najprimernejši čas za obisk Val Rosandre je od pozne jeseni do pomladi, poleti je prevroče. V zimskih mesecih pa se v dolini ustvari prav posebna mikroklima s prijetnimi temperaturami, ki prav kličejo po obisku.

NATISNI ČLANEK