Plezanje v Iranu

Sta vam pri srcu divja neokrnjena narava in športno plezanje? Potem je Iran popolna destinacija za vas. Kaj popolna, več kot popolna. S seboj ne pozabite vzeti vsaj osnovne plezalne opreme, kot sta plezalni pas in plezalke. V potovalni načrt pa vključite vsaj nekaj plezalnih dni. Plezanje v Iranu je zagotovo nekaj edinstvenega in posebnega, njihova plezalska skupnost pa je izjemno odprta in vesela vsakega tujca, ki se odloči za potovanje k njim, še posebej pa za plezanje.

Sta vam pri srcu divja neokrnjena narava in športno plezanje? Potem je Iran popolna destinacija za vas. Kaj popolna, več kot popolna. S seboj ne pozabite vzeti vsaj osnovne plezalne opreme, kot sta plezalni pas in plezalke. V potovalni načrt pa vključite vsaj nekaj plezalnih dni. Plezanje v Iranu je zagotovo nekaj edinstvenega in posebnega, njihova plezalska skupnost pa je izjemno odprta in vesela vsakega tujca, ki se odloči za potovanje k njim, še posebej pa za plezanje.

Širše območje glavnega iranskega mesta Teheran je precej plezalno razvito. To bi deloma lahko pripisali dejstvu, da je to pač glavno mesto, deloma pa je tako tudi zato, ker je Teheran obdan s precej hribovito pokrajino. Mesto Karaj je od Teherana oddaljeno približno uro vožnje in sodi med bolj plezalske regije v državi. Zgolj slabih 40 kilometrov od Karaja leži dolina Chalous oziroma dolina Chaloos, ki je znana tudi po zimskih smučarskih središčih. Na prvi pogled spominja na evropske Alpe, skozi dolino pa do verjetno najbolj znanega iranskega plezališča Pol-e-Khab vodi slikovita in predvsem zelo ovinkasta cesta, imenovana Road 59. Stena leži na približno 2000 metrih nadmorske višine in je ena bolj priljubljenih med domačini.

Iz Karaja smo se z iranskimi soplezalci in z Jurijem Ravnikom, ki je bil idejni vodja in organizator potovanja v Iran, odpeljali po slikoviti cesti, imenovani Chalous Road, ki jo domačini imenuje tudi Route 59, proti cilju – plezališču Pol-e-Khab. Cesta vodi severno od Teherana v smeri Kaspijskega morja in preči dolino Chaloos, ki je pozimi priljubljena smučarska destinacija, poleti pa poleg izjemne narave nudi prečudovite razglede na zasnežene vršace. Priznam, nisem pričakovala, da nas bodo pričakali tako dih jemajoči razgledi. Ustavili smo se na počivališču ob cesti in vsi planili do ograje, od koder se je razgled razlegel po turkizno zelenem akumulacijskem jezeru. Barve se niso veliko razlikovale od tistih, ki jih vidimo tudi pri nas. Okoliški hribi so me zelo spominjali na naše hribe.

Po približno 45 minutah vožnje po ovinkasti cesti smo dosegli cilj. Ob cesti nas je pričakala mogočna 200-metrska stena – plezališče Pol-e-Khab. Izjemno kakovostna skala, ki leži na nadmorski višini 2000 do 2200 nadmorskih metrov in nudi kopico večraztežajnih in športnih plezalnih smeri.

Plezati je možno celo leto. Več kot 100 dobro opremljenih smeri nam je postreglo z zanimivo paleto plezalskih izzivov s precej dobro navrtanimi smermi. Podobno kot v plezališču Senj, nedaleč od vasice Baraghan. Skalo v okolici Karaja bi še najlažje opisala kot mešanico peščenjaka, granita in konglomerata, ki je ponekod precej krušljiv. Smeri so dobro navrtane in razen kakšne izjemne skoraj povsod ocenjene nekoliko nižje kot pri nas. Nekoliko manj je smeri za začetnike. Vsekakor pa je bil obisk znamenitega iranskega plezališča edinstvena izkušnja. V nadaljevanju prilagam celoten seznam plezališč, ki smo jih obiskali med potovanjem po Iranu.

Plezališče Koh-e-Safid (Isfahan)

Prvi plezalni dan je bil naš cilj plezališče na gori White Mountain, imenovan Koh-e-Safid, nedaleč stran od puščavskega mesta Isfanah. Do tja smo se peljali s taksijem, ki je nas je stal zgolj nekaj evrov na osebo in nas je pripeljal neposredno pod plezališče. Gre za zanimivo lokalno plezališče, pod katero je urejen tudi park za sprehajalce in prostor za piknike. Skala tukaj je neka čudna mešanica peščenjaka in granita. Plezališče je znano po eni najbolj fotogeničnih plezalnih smeri v Iranu, imenovani Titanic. Praktično horizontalni previs z globokimi in dobrimi oprimki je ocenjen s 7a/6c+ in je prava poslastica za vse ljubitelje plezanja. Z malo vzdržljivosti se da splezati smer, ki krasi tudi naslovnico plezalnega vodnika  Face of Iran. Avtorji vodnika so Christiane Hupe, Gerald Krug, Kristina Friedrichs in Nasrin Nikbakhsh, izdan pa je bil pri založbi Geo Quest. Na koncu članka boste našli tudi seznam športno plezalnih vodnikov, ki smo jih uporabljali.

Plezališče Site (Karaj)

Lokalno plezališče Site leži nad Karajem, dostop do njega pa poznajo le lokalni plezalci. Nahaja se zgolj 10 kilometrov od vojaškega oporišča in tu zagotovo ne boste srečali nobenega tujca.

Plezališče se nahaja neposredno ob lokalni cesti, tako da je varovano praktično s ceste. Če boste plezali tukaj, boste zagotovo deležni veliko pozornosti, saj se po poti sem ter tja pripelje kakšna skupina Irancev, ki začudeno opazuje plezalce. Morda vas bodo celo prosili, da se slikate z njimi.

Plezališče Pol-e-Khab (Dolina Chalous)

Prijetno plezališče je ena velika granitna stena z izjemnim oprijemom in zelo tehničnimi smermi.

Zgolj slabih 40 kilometrov od Karaja leži dolina Chalous oziroma Chaloos (uporablja se obe imeni), znana predvsem po zimskih smučarskih središčih, na prvi pogled pa še najbolj spominja na naše Alpe. Skozi dolino do našega plezališča Pol-e-Khab vodi slikovita in predvsem zelo ovinkasti Road 59. Stena leži na na približno 2000 metrih nadmorske višine blizu vasice Sira, ki spada pod provinco Alborz, in je ena bolj priljubljenih tudi med domačini. Več kot 100 dobro opremljenih smeri nam postreže z zanimivo paleto plezalskih izzivov.

Pol-e-Khab pomeni Speči most, nahaja pa se v bližini istoimenske vasice v okraju Asara v deželi Karaj in širše v provinci Alborz.

Pol-e-Khab mnogi označujejo za najboljše plezalsko območje v okolici Teherana. Skala je kompaktna in zahteva specifično plezanje, ki je možno skozi vse leto. Steno obdajajo visoke gore Menar, Naz, Haftkhan in Karchan, ki vsekakor pričarajo slikovito okolico.

Kako priti do stene? Peljete se iz Karaja po cesti Chalous približno 36 kilometrov proti severu. Nato boste na levi strani zagledali majhen bar, imenovan Nish Tormoz. Avto parkirajte ob cesti, nato vas čaka približno deset minut hoje navkreber do stene.

Plezališče Senj (Baraghan)

Plezališče Senj je od Karaja oddaljeno približno 40 kilometrov oziroma deset minut vožnje od vasice Baraghan. Vasica je zelo turistična, saj se ob vikendih vanjo vijejo kolone vozil domačinov iz mesta. Skala je neka čudna mešanica granita, peščenjaka in konglomerata – na nekaterih mestih zelo krušljiva. Smeri so nekoliko slabše ocenjene v primerjavi z našimi, a so dobro navrtane, kar zadeva razdaljo med svedri. Nekoliko manj je smeri za začetnike.

Iran ima 11 plezalskih regij. Vse regije in njihova plezališča najdete na spletni strani The Crag, spodaj pa se nahaja seznam teh plezalnih regij.

1. Kermanshah 2. Teheran (Pol-e-Khab, Band-e Yakhchal, Tah Hemmat, Vardij, Keshar-e Solfa) 3. Hameloon 4. Lajvar 5. Kouhe Sefid (White Mountain) 6. Sofeh 7. Police Road 8. Khorzaneh 9. Alborz Province (Baraghan, plezališče ima dva sektorja) 10. Khoramabad 11. Shiraz (Posht Mole)

Plezanje v Iranu je bila nepozabna izkušnja, ki si je ne bi želela za nič na svetu zamuditi. Njihova plezalna skupnost je, kot že rečeno, izjemno prijazna in odprta do tujcev. Hassan, Behnam, Erfan, Reza in Farzane so bili odlični gostitelji in vodiči po plezališčih Irana. Nasmejali so me do solz, prav tako pa imam prav na njihov račun ogromno dobrih plezalni fotografij. Hvaležna sem jim za vsako minuto, ki smo je preživeli skupaj. Pa tudi sicer so Iranci izjemno prijazni in gostoljubni ljudje. Več o tem si preberite v članku Iran – Perzijska pravljica, ki kjub sodobnim konfliktom ni izgubila svoje čarobnosti.

Sicer pa je plezanju v Iranu je namenjenih tudi kar nekaj dobrih plezalskih vodnikov. Nekatere lahko naročite po pošti. Tu navajam le tiste, ki smo jih uporabljali mi in ki vam bodo za plezanje po Iranu prišli še kako prav.

A Rock Climbing Guide to Pol-e-Khab, avtorja sta Hasan Gerami in Hamidreza Shafaghi. Je prvi in edini plezalni vodnik, narejen za plezališče Pol-e-Khab.

Face of Iran so spisali Christiane Hupe, Gerald Krug, Kristina Friedrichs in Nasrin Nikbakhsh, izdajatelj je Geo Quest.

Ker je Instagram praktično edino družbeno omrežje, ki ga je dovoljeno uporabljati v Iranu, je zelo praktično pri iskanju soplezalcev ali gorskih vodičev. Najlažje se boste z njimi povezali prek @iran_climbing_guidebook. Koristne informacije pa boste dobili tudi v plezalskih trgovinah v Teheranu. Če imate radi športno plezanje in potovanje, je Iran zagotovo prava destinacija za vas.

In ne oklevajte – plezajte.

Natisni stran