Slovenska vojska nas je iz brniškega letališča s helikopterjem SV popeljala na Kredarico, kjer so se po 10-dnevni izmeni menjali meteorologi opazovalci. Na Kredarici sicer dežurata dva meteorologa, in sicer eden od SV, drugi je od Agencije RS za okolje in prostor, bolje znane kot ARSO. Vse to je potekalo v sklopu snemanja prispevka za oddajo Planet.

Okrog devetih zjutraj smo poleteli z letališča proti Kredarici, kjer še vedno vztraja več kot 2 metra snega. Zimo in pomlad na Kredarici je zaznamovala rekordno debela snežna oddeja, ki vztraja še globoko v mesecu juniju. Prav velik gneče ni bilo, v koči je čaj pilo nekaj planincev, še ena skupina je bila ravno na grebenu Malega Triglava v smeri proti vrhu.

Pred vrati Triglavskega doma na Kredarici na viši 2515 metrov naju je že pričakal najin sogovornik, vojaški meteorolog Rado Jeklar, ki je bil pripravljen za vrnitev v dolino. Najprej sva s snemalcem Janom Žavbijem posnela pogovor z njim, nato pa še nekaj kadrov prečudovite okolice, meteorološke postaje in planinske koče. Kljub lepemu in sončnemu vremenu je na Kredarici bilo precej vetrovno, prave zimske razmere, zato prav veliko časa za karkoli kar ni snemanje, ni bilo.

Izolacija, ogromne količine snega, močni vetrovi in samota, vse to spremlja dela meteorologa opazovalca na Kredarici, ki je hkrati tudi deklica za vse, saj polega tega opravlja še gospodinjska dela, pospravlja, oskbi prišleke, letos pa je njuno delo otežila še dolga in zahtevna zima. Letošnja zima je bila tudi v visokogorju drugačna, saj zaradi epidemije ni bilo prav veliko obiskovalcev, tako da je bilo še bolj prazno kot običajno, drugačna je bila tudi zaradi obilice snežnih padavin. “Na zadnje, da je bilo toliko snega oziroma še več, leta 2001, ko ga je bilo maja okrog 7 metrov, če me spomin ne vara”, razlaga Jeklar.

Meteorologa zagotavljata 24 urno dežurstvo in spremljanje vremena. Včasih zaradi slabega vremena menjava ni mogoča na 10 dni, temveč se zavleče. Vojaški meteorolog Jeklar, ki to službo opravlja že 16. leto, je na Kredarici največ preživel kar 24 dni v kosu, ko zaradi slabega vremena ni mogel v dolino.

Zahvala za izjemne fotografije gre Tadeju Kresetu/SV in Borutu Podgoršku/MORS.

Od sodelovanja imajo korist oboji, Slovenska vojska vadi pilotiranje in pristajanje v zahtevnih visokogorskih razmerah, njihov meteorologov jih obvešča o vremenskih razmerah, ARSO pa ima zagotovljen prevoz njihovega meteorologa in vsega, kar potrebujejo za preživetje na postaji, od hrane do goriva.

Letenje v visokogorju je ena najtežjih vrst letenja. “Pristajanje na Kredarici je vedno adrenalinsko in nikoli ni povsem enako”, pripoveduje namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva, Robert Špernjak. Kredarica sicer spada med njihove redne polete v visokogorje, razmere tukaj so spremenljive, kar se vetra tiče, vreme se lahko hitro obrne. “Poleti na Kredarico so zahtevni in predvsem zabavni, ker se vedno kaj novega dogaja”, pa dodaja dolgoletni vojaški pilot Aleš Ledinek, ki nas je tokrat peljal do postaje.

Meteorološka postaja in planinska koča na Kredarici sta najvišje ležeči pri nas. Prve meteorološke meritve so tukaj bile opravljena že davnega leta 1897. Prva poklicna ekipa meteorologov opazovalcev pa je na Kredarico prišla leta 1954. Slovenska vojska Kredarico s helikopterjem oskrbuje od leta 2003, dve leti kasnje, leta 2005, pa so gor poslali tudi svojega meteorologa.

Vojaški pilot Aleš Ledinek nas je po snemanju popeljal še en panoramski krog okoli vrha Triglava, kjer je izpod snega gledala le špica Aljaževega stolpa, nato pa smo pot nadaljevali proti Bohinjski Beli, kjer smo najprej odložili njihovega meteorologa, nato pa smo se mimo Bleda spustili nazaj do Brnika.

Vojaški helikopter sicer lahko pogosto vidite v zraku tudi nad mesti, saj z njim praktično dnevno pomagajo pri nujnih medicindkih prevozih in v gorskih reševalnih akcijah, pred kratkim pa so s helikopterjem šli iskat tudi organ za transplantacijo v tujino.

Kapo dol fantom iz Slovenske vojske, hvala za vožnjo s helikopterjem, najboljši ste!