Havaji, mali raj na svetu, ki presega vse svoje klišeje

Na kaj najprej pomislite, če vam omenim Havaje? Na majhno tihomorsko otočje, dobesedno na drugi strani sveta, tam nekje med Japonsko in Ameriko? Na rajske plaže in hula plesalke, ki vas na letališču pomanjkljivo oblečene pričakajo z rožnatimi venci okrog vratu? Vsak od vas si je sedaj narisal neko svojo sliko, predstavo. A Havaji so veliko več kot le kliše, ki ste ga najbrž videli v kakšnem holivudskem filmu vsak, ki enkrat stopi na otočje se zagotovo tja želi tudi vrniti.

Ena od plaž na otoku Kauia, kjer je kopanje dovoljeno. | FOTO: Tadeja Magdič

Havaje sem obiskal pred leti in še danes spadajo med moja najljubše potovanja. Življenje na otočju teče povsem drugače kot smo ga navajeni pri nas. Najbolj me je presenetil odziv voznikov na cesti in avtocesti, ki so precej bolj umirjeni, nikoli mi niso trobili in mi kazali tagrdih, tudi če sem zadnji trenutek zavijala v križišču ali na izvozu. Življenje tukaj je precej bolj umirjeno, veliko manj stresno, ljudje živijo v svojem aloha mehurčk, so sproščeni in prijazni.

Zame je eden lepših delov potovanja je sklepanje novih prijateljstev. | FOTO: osebni arhiv

Pisanja člankov o mojem potovanju po Havajih, kamor sem odpotovala sama, sem se neizmerno veselila. Zgodilo se mi je toliko neverjetnih dogodivščin, ki so se vse k sreči končale sila lepo. Spoznala sem odšetakano Olive z Nove Zelandije, s katero sva odkrivale otok Oahu, med odkrivanjem otok Kauia, sem si v kanjonu Waimea po nesreči v svoj avto zaklenila ključe, sledilo je pravo reševanje, pa spremljanje ene najbolj atraktivnih triatlonskih dirk po Velikem otoku čisto od blizu, spanje na aktivnem vulkanu, ko smo se zjutraj zbudili ob ognjene rdečem soju lave, vse to in še več dogodivščin je zaznamovalo moje potovanje.

Razgled na neverjetno fotogenično vulkansko pokrajina z Awa’awapuhi pohodne poti. | FOTO: Tadeja Magdič

Pozabite na klišeje! 

Aloha! Prihod na Havaje je v meni vzbujal vznemirjenost in pričakovanje kot še nobeno potovanje pred tem. Če namreč mislite, da vas bodo na letališkem terminalu pričakale napol nage hula plesalke, ki vam bodo za vrat obesile venec narejen iz pisanih in dišečih havajski rož, se pošteno motite. Razen, če boste za to drago plačali, seveda. In najbolje je, da še preden zapustite letališče, pozabite večino havajskih klišejev. A kaj potem to majhno otočje sredi Tihega ocena dela tako zelo posebno? Je najbolj odročno otočje na svetu, več tisoč kilomerov stran od kontinentov. Skupaj Havaji merijo za slabo Slovenijo in pol, na njih pa živi milijon in pol prebivalcev, večinom Američanov.

Glavno mesto Honolulu ponoči, plaža Waikiki. | FOTO: Tadeja Magdič

Daleč največ v glavnem mestu Honolulu, kar v havajščini pomeni Mirni zaliv, a bi to sodobno ameriško mesto le stežka opisali kot mirno. Velja za edino resno mesto na otočju, edino kjer so ena zraven druge posajene visoke, moderne stolpnice. Mesto pa je znano predvsem po luksuznih hotelskih verigah in kot ena glavnih turističnih destinacij japonskih turistov. Ker dnevni budget japonskega turista samo za zapravljanje lahko preseže tudi 500 ameriških dolarjev oziroma 422 evrov, temu so seveda primerno visoke tudi cene. Za lažjo primerjavo, liter mleka stane okrog 3,50 dolarja, to je približno 3 evre. Samo toliko, da dobite vsaj približen občutek, kam se finančno odpravljate.

Zanimivosti o Havajih …

Havaje sestavlja okrog 130 otokov, od tega osem glavnih oziroma večjih.

V glavnem mestu Honolulu živi okrog 340 tisoč prebivalcev.

Življenje na Havajih je tretje najdražje v Ameriki, takoj za New Yorkom in San Franciscom.

Havajščino govori samo še okrog 2000 domorodcev.

Zakaj sem se odločila, da tja odpotujem, še danes ne vem točno, me je pa tja vleklo, čeprav sem tudi jaz na Havaje pred tem gledala zelo klišejsko. Potovanje je bil med dražjimi, če ne najdražje na mojem seznamu, a mi ni žal niti centa, ki sem ga zanj porabila. In še bi se tja vrnila, morda celo preselila, če bi imela kdaj možnost.

Vsak december na otoku Oahu poteka najbolj znano tekmovanje v surfanju, tako imenovani Triple Crown. | FOTO: Tadeja Magdič

Surfanje, valovi in življenje na plaži … 

Je že res, da so Havaji vse to, ampak so še veliko več, so pravi naravni in pohodniški biser z bujno naravo, na otočju recimo ni strupenih živali kot so kače in pajki, kar bo vesela novica za marsikoga. Jaz sem obiskala tri otoke od osmih večjih, in sicer glavnega in najbolj turističnega Oahu, potem sem letela na Kauai, zeleni otok in za konec še na največjega in najmlajšega, Big Island oziroma po naše Veliki otok. Med otoki lahko zgolj letite, trajektov praviloma tukaj ni, razen nekaterih izjem. Avtobusnih povezav na večini otokov, razen na najbolj razvitem otoku Oahu, praktično ni, tako da ste prisiljeni najeti vozilo, s katerim boste raziskovali otočje.

Raziskovanje najbolj zelenega med otoki, otoka Kauai. | FOTO: Tadeja Magdič

Turizem in vojska prinašata Havajcem največ denarja

Največji delež populacije predstavljajo vojaško osebje in turisti, vojska pa je takoj za turizmom druga najpomembnejša gospodarska panoga na otočju. Ko sem se iz Honoluluja po glavni cesti peljala proti severni obali sem šla mimo posebne, vasi podobnega vojaškega naselje. Vse to priča, da so Havaji še vedno eno najpomembnejših ameriških strateških in geopolitičnih območij. Tudi zato so si ga Američani leta 1959 kot zadnjo 50. državo pridružili.

Obisk zgodovinskega zaliva Pearl Harbour, vojaškega otoka Ford in ladje USS Massachusetts. | FOTO: Tadeja magdič

Da doživite vsaj delček tega zgodovinskega dogajanja je zato enostavno nujen ogled pristanišča Pearl Harbour in otoka Ford, kamor lahko greste le v organizirani skupini. Pri tem ni pomembno ali se imate za turista ali za popotnika. S pridružitvijo Havajev Ameriki pa se še danes ne strinjajo vsi. Na eni izmed plaž sem spoznala mladeniča, star je bil okrog 15 let in je bil pripadnik enega izmed havajskih plemen. Imena si zaradi težke havajske izgovorjave nisem zapomnila. Povedal pa mi je, da domorodci predstavljajo zgolj še desetino vseh prebivalcev, havajščino pa jih govori samo še okrog 2000. Še posebaj mladi fantje kot je on čutijo izjemno močno pripadost svojih preteklosti. Povedal je, da se ob večerih zberejo in načrtujejo, kako bi se maščevali Američanom in si nazaj priborili zemljo, ki jim je pripadala stoletja. Čeprav je to v resnici nemogoče. 

Rajske havajske plaže … ah pozabite plaže …

Vsak od treh otokov, ki sem jih obiskala, je zgodba zase. Že drži, da so plaže tukaj rajske, a si je narava na tem odročnem kosu sveta resnično dala duška, plaže pa so le češnjica na tortici. Prav vsak otok je edinstven, čeprav so del istega otočja. Namesto klasičnega turističnega vodnička sem si zato pred odhodom raje preko spleta naročila vodniček po najlepših pohodnih poteh, toplo priporočam Ballov The hikers guide to the Hawaiian Islands. In ni mi žal. Urejene poti najdemo na vseh otokih, najlepši pa je zagotovo na otoku Kauai, ljubkovalno ga domačini imenujejo kar Otok vrtov. Je najbolj zeleni otok, bujna narava pa tukaj kar brhti. Svetovno znana je obala Na Pali, strmi z gozdom poraščeni klifi. Prepoznavno obliko pa jim je pred milijoni let dala tekoča lava, ki si je v iskanju poti do morja izdolbla struge posebne oblike.

Občudovanje ene najbolj nevarnih plaž an Havajih in celo na svetu, plaže Hanakapiai Beach. | FOTO: osebni arhiv

Podobno pokrajino najdemo tudi na Oahu, na Kualoa ranču. Če še vedno ne veste o čem govorim, se samo spomnite filmska klasike Jurski Park. Ja, film so snemali na tem ranču. A če se vrnem na Otok vrtov. Najbolj priljubljena je 18 kilometrov, v eno smer, dolga Kalalau pohodna pot na obali Na Pali. Pot, o kateri se govori v presežkih. Ne le da spada med deset najbolj nevarnih v Ameriki, tukaj najdemo tudi najnevarnejšo plažo na svetu, plažo Hanakapiai. Tokovi tukaj so tako močni, da odnesejo še tako dobrega plavalca. Res je, poleg visokega števila napadov morskih psov, drugo največjo nevarnost predstavljajo močni tokovi.

Na vrhu ognjenika Mauna Kea na 4207 metrih nadmorske višine. | FOTO: osebni arhiv

Mnogo rajskih plaž lahko tako gledate le o daleč. Po drugi strani pa Havaji ne poznajo strupenih živali in zveri. Vendar pa vam zato pot lahko prekriža tekoča lava. K sreči samo na enem otoku, na Big Islandu (Velikem otoku). Je najmlajši in največji otok v verigi, vsako leto pa se zaradi aktivnih izbruhov lave vulkanov Kilauea in Mauna Loa le še povečuje. Pokrajina je zaradi lave ponekod veliko bolj pusta, lavina polja so sicer atrakcija, a se jih hitro naveličaš. Prav svojevrsten podvig pa je priti z osebnim avtomobilim do najvišje ležeče točke otoka.

Vulkanska pokrajina na Big Islandu, ki je najmljajši med otoki. | FOTO: Tadeja Magdič

Priporočam čim močnejši motor, sicer vam do vrha sicer neaktivnega vulkana Mauna Keia, kjer leži observatorija z največjim optičnim teleskopom na svetu, zaradi redkega zraka ne bo uspelo priti. Občutek, ko stojiš in gledaš celo polje ogromnih krožnikov okoli sebe pa je precej podoben tistemu kot če bi gledal posnetke z Marsa. Na svoj račun pa boste na Velikem otoku prišli tudi ljubitelji potapljanja. V zalivu Garden Eel Cove so tako imenovana Nebesa za mante. Mesto, kamor se ponoči pride krmit na desetine večmetrskih mant, ki se ne bojijo ljudi. Lokalni potapljaški vodniki vas bodo pred sončnih zahodom s čolni odpeljali v zaliv.

V pričakovanju nočnega potopa z mantami v zalivu Makako Bay ob mestu Kona. | FOTO: Tadeja Magdič

Ko pade noč pa se potapljači z vseh čolnov skupaj potopijo na dno zaliva, kjer z lučkami naredijo tako imenovani kres. S tem privabijo različne morske mikroorganizme, s katerimi se hranijo mante. Izkušnja, ki vas bo stala okrog 200 ameriških dolarjev, draga, neprecenljiva.