Prostrani vinogradi, prečudoviti razgledi, kamorkoli se obrnete, prijazni ljudje in češnje – tako bi na kratko opisala Goriška Brda. Zaradi majhnih krajev, ki naseljujejo praktično vse vrhove gričev in so med seboj povezani z ozkimi cestami, me Brda spominjajo na domače kraje, na Prlekijo. Tudi tam so vinske trte lepo negovane in kot pridni vojaki stojijo v vrsti gričevnatih vinogradov.

Prostrani vinogradi, prečudoviti razgledi, kamorkoli se obrnete, prijazni ljudje in češnje – tako bi na kratko opisala Goriška Brda. Zaradi majhnih krajev, ki naseljujejo praktično vse vrhove gričev in so med seboj povezani z ozkimi cestami, me Brda spominjajo na domače kraje, na Prlekijo. Tudi tam so vinske trte lepo negovane in kot pridni vojaki stojijo v vrsti gričevnatih vinogradov.

Čeprav sem se pogosto peljala mimo Nove Gorice, bodisi na plezalni izlet ali službeno pot, me pot v Gorišča Brda ni nikoli zanesla. Vedno me je zanimalo, od kod prihajajo sočno-sladke briške češnje, ki jih maja in v začetku junija vsako leto prodajajo povsod po Sloveniji.

Z lahkoto bi rekli, da so Goriška Brda najbolj sredozemski del Posočja, kjer zaradi posebnih klimatskih pogojev zelo dobro uspeva cela vrsta sadja: češnje, kakiji, breskve, marelice in ostalo tipično sredozemsko sadje.

Namig! Praznika češenj, kot smo ga bili navajeni zadnjih 50 let, letos ne bo. A trmasti Brici in Brike se ne dajo. Pod sloganom »Naredi si svoj praznik češenj« bo prihajajoči vikend, 6. in 7. junija 2020, posvečen kraljici briškega sadja – češnji. Ponudba briških dobrot bo obiskovalce pričakala na različnih lokacijah, ki bodo malo bolj razpršene po celotnih Brdih. Češnje pa boste lahko kupili praktično na vsakem vogalu – kmetije imajo kar ob cesti postavljene table, s katerimi vabijo k nakupu češenj.

Sadjarstvo in vinogradništvo sta najpomembnejši kmetijski panogi, Praznik češenj pa najbolj znana prireditev, ki jo lahko obiščete vsako pomlad. Klet Brda je največja pridelovalka in izvoznica vin na Slovenskem. Ugodna briška klima omogoča, da tukaj uspeva cela paleta različnih vinskih sort, od rebule, tokaja, pinota, sauvignona, merlota in cabarneta. Za pravi razcvet vinogradništva je po drugi svetovni vojni poskrbela prav Klet Brda.

Še najbolj naju je presenetila gneča, ki naju je pričakala. Če imate morda ta luksuz, da se na izlet odpravite čez teden, ga le izkoristite. Čez vikend zna biti kar precejšnja gneča, še posebej na najbolj znanih točkah, kot so Cerkvica sv. Križa, razgledni stolp Gonjače in srednjeveška vas Šmartno.

Midva sva najin izlet začela pri svetovno znanem Solkanskem mostu, ki še danes velja za pravo arhitekturno čudo.

Ker krajša pot iz Nove Gorice proti Goriškim Brdom poteka čez Italijo, sva se vprašala, ali je to v času koronavirusa potem sploh mogoče, ali bova morala ubrati daljšo pot. Lokalni prebivalci so nama z veseljem razložili, da je pot čez Italijo odprta, zato nama ni bilo treba iti naokoli. 

Kojsko in Cerkvica sv. Križa

Pot sva nadaljevala proti Goriškim Brdom. Najlažje je izlet začeti v Kojskem, majhni vasici takoj za hribom, ko boste prispeli nazaj v Slovenijo. Na vrhu hriba je tudi simpatična Cerkvica sv. Križa, ki sva si jo izbrala za prvo postajo in krajši odmor za malico.

Razledni stolp Gonjač

“Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice …” so verzi, ki so nastali pod peresom pisatelja Franceta Bevka in so danes tudi vgravirani v bronasto ploščo ob vznožju razglednega stolpa Gonjače, poleg spomenika, posvečenega 315 žrtvam druge svetovne vojne. Ob lepem vremenu vas bo z vrha 23 metrov visokega stolpa pričakal izjemen razgled na Brda, vse do Alp, Jadrana, Furlanije in Benečije, na Kras in vse do Vipavske doline. Ob stolpu imajo svoje stojnice lokalni pridelovalci in prodajalci, tako da lahko tukaj kupite češnje, domači med in razne spominke.

Lokalne zanimivosti …    Prebivalci in prebivalke Brd se imenujejo Brici in Brike. Za domačinke radi pravijo, da Brika nosi tri hišne vogale in še moža zraven, ali, da kjer je  Brika, ne rabijo psa, ker tako dobro varuje svojo družino in domačo hišo.   Vendar so se Brda skozi zgodovino zelo spremenila, pokrajina pa je bila pred drugo svetovno vojno povsem drugačna. Na vsakem gričku je bila strnjena vasica s cerkvijo, bilo je tudi občutno manj vinogradov.

Srednjeveška vasica Šmartno z ozkimi uličičami

Šmartno je danes prikupna vasica, ki je izjemno priljubljena med obiskovalci, domačimi in tujimi. Parkirišče pred vhodom v prenovljeni del naselja je bilo ob najinem prihodu popolnoma zasedeno, kar naju je precej presenetilo. S svojimi lično urejenimi uličicami ali vasmi, kot jih imenujejo domačini, pa Šmartno še najbolj spominja na muzej na prostem. 

Kot utrdbeno naselje se je vasico pisno prvič omenilo v začetku 14. stoletja, ko je desetino tukaj pobiral goriški grof. Naselje je ležalo na precej nemirnem območju, zato se je oblikovalo v obmejno utrdbo, obdano z obzidjem in stolpi. Kasneje v 19. stoletju pa je vas izgubila strateški pomen, naselilo pa jo je po večini kmečko prebivalstvo.

Leta 1985 je bilo Šmartno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega značaja.

V Šmartnem lahko za 53 evrov na dan najamete tudi električno kolo.

Prav tako kot briška kultura so zanimive tudi lokalne briške besede, ki se ponekod razlikujejo celo od vasi do vasi. Spodaj je nekaj najbolj uporabnih, če se boste tja odpravili na izlet.   tônt (krožnik) gláž (kozarec) búc, štrtín, batón (različne vrste sodov) brájda (vinograd) kúhnja (zelenjavna juha, mineštra) frtálja (značilna jajčna jed) rmulíni (marelice) plac (trg) kamin (dimnik) bošk, boškic (gozd, gozdič) gank, pajú (balkon, navadno lesen) gasa (ozka ulica) cine (kamniti zaključki na cerkvenem zvoniku) turn (stolp) rakác (akacija, pravilno robinija) p’c (vodnjak) tôc (omaka) prunéle (na poseben način predelane slive) dzêj, cájna (koš, košara)   Vir: https://brda.si

Korita v soteski Krčnik z naravnim mostom

Kožbanjšek je manjši potok, ki je v apnenec izdolbel izredno slikovita korita, imenovana Krčnik. Korita po obliki zelo spominjajo na tista v reki Soči, le da niso tako mogočna, pa tudi barva vode ni smaragdna. Verjetno največja znamenitost približno 40 metrov dolgega korita pa je naravni most. Gre za izjemno redek primerek takšnega v skalo izdolbenega mostu. 

Pot miru od Alp do Jadrana

Območje Goriških Brd je del Poti miru od Alp do Jadrana, ki povezuje dediščino soške fronte ter naravne in kulturne znamenitosti vzdolž nekdanje frontne črte. Glavni namen poti je torej povezovanje ljudi in njihovih zgodb vzdolž nekdanje soške fronte, hkrati pa je neke vrste opomnik na vse, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, in opomnik, zakaj se vojne ne smejo več zgoditi. 

Italijanska vojska si je med prvo svetovno vojno na območju Goriških Brd uredila močno zaledje za oskrbovanje in delovanje svojih enot na bojišču. Za svoje potrebe so na območju Brd zato zgradili številne ceste, ozkotirne železniške proge, skladišča, vojaške bolnišnice in vodne zbiralnike. 

Hrib Sabotih z vojaškimi kavernami in dih jemajočimi razgledi 

Vrh nad Gorico je imel izreden strateški pomen v času vojne – zaradi lege je namreč izredna razgledna točka, zavzem Sabotina pa je takrat pomenil zasedbo Gorice. Ko boste stopili na vrh, boste takoj vedeli, o čem govorim. Ko sva z Damijanom hodila po urejenih poteh po zgornjem robu hriba, se je pod nama odprl globok pogled na dolino Soče, na drugi strani brega pa boste na hribu videli Sveto Goro.

Pešpoti in raziskovanje vojaških kavern na vrhu Sabotina si lahko po želji prilagajate, lahko jih raziskujete zgolj urico, lahko pa je izlet na Sabotin večurno raziskovanje.

Park miru na Sabotinu je danes del Poti miru. Hrib je prepleten s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili zato, da bi utrdili svoj položaj. Danes lahko območje raziskujete po lično urejenih poteh, peš ali s kolesom, nudi pa vam lep razgled globoko do struge reke Soče in daleč naokoli.

Nama je sicer zmanjkalo časa, se bova pa naslednjič zagotovo ustavila še na kakšni od kmečkih turističnih domačij in v vinski kleti. 

Natisni stran