Lahko bi rekli, da je Ljutomer prestolnica Prlekije, njegovo srce pa je vinorodna dežela Jeruzalem. Tukaj čas teče drugače, ure minevajo počasneje ali morda hitreje, vse skrbi pa so hitro pozabljene. Umirjeno vzdušje vas bo prevzelo. Pokrajina pa je tako zelo fotogenična, da je ob sončnem vremenu skoraj nemogoče narediti slabo fotografijo.

Mistični Jeruzalem, ki vas bo enostavno prevzel

Jeruzalem je slikovita vasica, ki meji na Prekmurje, Hrvaško in Avstrijo, z neverjetnimi razgledi, ki ob lepem vremenu sežejo daleč naokoli in so prečudoviti v prav vseh letnih časih. Leži na višini 341 metrov, od koder se na vse strani raztezajo pogledi na vinogradniške terase, cerkvene zvonike, skoraj vsak hrib ima svojo taverno, vinsko klet ali zidanico. Z razlogom bi lahko rekli, da je Jeruzalem ena najlepših vinorodnih pokrajin daleč naokoli. Domačini ji najraje rečejo kar biser prleške regije in prepričana sem, da se boste po obisku povsem strinjali z njimi.

Skrita pred radovednimi očmi je nekje nad ali med vinogradi zrasla tudi lesena ljubezenska klopca. Naj bo vaš izziv, da jo najdete. Namig, kje jo iskati, najdete na koncu tega članka.

Od kod izvira ime?

Obstajajo tri legende o tem, kako je prleški Jeruzalem dobil svoje ime. Meni najljubša pravi, da naj bi kraj poimenovali nemški vitezi iz reda križarniki. Križarji so se namreč v 13. stoletju vračali s pohodov v Sveti deželi. Na poti domov naj bi se zaradi bolezni enega od njih ustavili prav tu. Sprejeli so jih gostoljubni domačini in jim ponudili dobro vino, ob vsem tem so jih prevzeli še razgledi. Takoj so ga vzeli za svojega in ga poimenovali kar Jeruzalem. Mislim, da je tudi domačinom ta legenda še najbolj prirasla k srcu, saj vam jo bodo z veseljem razložili.

“Mi Prleki gučimo po prleško, smo dobri gostitelji, naš gost nikoli ne oddide lačen. Še za seboj mu spakiramo.”

Ja, mi Prleki smo res prav posebni ljudje, radi govorimo, še raje pa postrežemo dobro domačo hrano in gosta nikoli ne pustimo žejnega.

O zgodovini in najbolj znanem prleškem vinu …

Verjetno najbolj znana vinska sorte regije je šipon. Kot v svoji kolumni piše priznani enolog Rok Jamnik, pa se je tudi njegovo ime rodilo s prav posebno legendo. Ta namreč pravi, da so gostoljubni domačini Napoleonovim vojakom ponudili belo domače vino. Ti so bili nad žlahtno kapljico tako navdušeni, da so vzklikali »c’est bon!«. To v prevodu pomeni dobro je, a ker domačini niso povsem razumeli, kaj jim govorijo vojaki, zvenelo pa je kot šipon, se je ta izraz potem prijel vinske sorte, ki je značilna prav za Ljutomersko-Ormoške gorice.

Kot so zapisali na spletni strani Visit Jeruzalem, začetki vinarstva na tem območju segajo še v čas pred Rimljani. Prebivalci so hitro ugotovili, da so pogoji popolni za pridelavo belih vin, vinarska tradicija tukaj pa naj bi bila stara vsaj 2400 let.

Kaj vse lahko počnete na Jeruzalemu?

Obisk domače prleške kleti je nujen postanek na vaši poti. Tukaj boste lahko preizkušali domača kakovostna vina in kaj domačega prigriznili.

Prleške kleti in zidanice so na vrhu skoraj vsakega griča. Če se boste potepali po vinski cesti, pa ne smete mimo Gostišča Taverna. Tu boste ob enem najlepših razgledov na Jeruzalemu lahko spili kozarec izvrstnega rumenega muškata ali traminca, ob tem pa pojedli kaj domačega. V gostišču pa imajo tudi izvrstno vinoteko domačih vin Kupljen.

Jeruzalem lahko raziskujete po lično urejeni vinski cesti, bodisi s kolesom ali peš. Pot vas bo vodila v smeri od Ljutomera proti Ormožu, in sicer čez različna naselja – čez Železne Dveri, Plešivica, preko Jeruzalema, Svetinj, do Trstenika in vse do Ormoža.

Kje boste lahko nekaj dobrega prigriznili:

• Gostišče Taverna, Svetinje (okusna hrana in kakovostno vino) je gostišče z enim najlepših razgledov na Prlekijo in prleške vinograde.
• Za dobro domače kosilo obiščite Gostišče Stari hrast, Radomerje.
• Če pa vam zadiši pica, ne spreglejte Picerije Oxigen, Ljutomer.
• Za pristno domačo prleško kulinariko pa morate nujno obiskati Turizem na podeželju Tompa, na Stari Cesti, kjer lahko med prleškimi vinogradi tudi prenočite.

Predlagam tudi nekaj nastanitev, kjer sprejemajo turistične bone:

• Gostične Taverna, Svetinje
• Terme Banovci, Banovci
• EcoCamp Templarjeva posest, Kog

Prleški klopotec Pravijo, da je klopotec znanilec jeseni. Navadno se jih postavlja do Velikih maš 15. avgusta. Z droga jih snamejo po trgatvi ali najkasneje do martinovega, torej do 11. novembra. Po ljudskem verovanju naj bi klopotec izganjal kače iz grozdja in ga mehčal, a v resnici le preganja vrabce in škorce. Prleški klopotec je značilne oblike, saj ima štiri vetrnice. Haloški jih ima 6, avstrijsko-štajerski pa 8. “Keri virt v goricah nema postovlenega klopotca, tisti nede nigdor meja brotve tak kak se dohoja. Za pošteni klopotec se začne materjol fküper sprovlati že sred zime.”

Kaj je še vredno ogleda v Prlekiji:

• Lončarstvo Unikat Milan Belec v Železnih Dverih
• V času trgatve si lahko v Hermancih na griču Strmec ogledate največji klopotec na svetu.
• Čebelarski muzej, čebelarstvo Tigeli na Krapju pri Ljutomeru
• Pionirsko mesto Ljutomer
• Ribniki na Moti pri Ljutomeru
• Muzej kasaškega športa in kasaštva v Ljutomeru
• Izlet vas lahko ponese do reke Mure, kjer lahko občudujete življenje poslednjega mlinarja na Muri.
• Le redki vedo za slikovito Gajševsko jezero z otočkom na sredini, ki leži na ravnici med polji nedaleč stran od Križevcev. Ob jezeru je še vedno aktiven domač Stajnkov mlin, ugodni in konstantni vetrovi pa že desetletja privabljajo ljubitelje surfanja.
• Pa še kaj bi se našlo …

Stran od obljudenih mest je Prlekija dovolj daleč za preživljanje letošnjega dopusta, še vedno pa je dovolj blizu tudi zgolj za enodnevni izlet. Če jo boste obiskali, pa vam nikakor ne bo dolgčas.

Pa še namig, kje iskati ljubezensko klopco s prečudovitim razgledom na vinorodne terase Jeruzalema. Zapeljete se do Marijine cerkve iz leta 1652 in Dvorca Jeruzalem, parkirate na označenem parkirišču in se spustite po potki skozi gozdiček. Uživajte!