Dolomiti so pravi raj za vse ljubitelje pohodništva, plezanja, feratanja, izjemno lepe in divje narave kot tudi obljubljena dežela za vse ljubitelje avanturizma. Midva sva jih raziskovala malo drugače kot bi jih običajno, kajti tokrat nisva raziskovala plezališč in iskala najlepših plezalnih smeri, temveč sva odkrivala njegove naravne lepote in odplezala eno najbolj znanih ferat v regiji.
Dolomiti so pravi raj za vse ljubitelje pohodništva, plezanja, feratanja, izjemno lepe in divje narave kot tudi obljubljena dežela za vse ljubitelje avanturizma. Midva sva jih raziskovala malo drugače kot bi jih običajno, kajti tokrat nisva raziskovala plezališč in iskala najlepših plezalnih smeri, temveč sva odkrivala njegove naravne lepote in odplezala eno najbolj znanih ferat v regiji.
Obisk Dolomitov sva načrtovala že lani, a so najini načrti padli v vodo zaradi slabega vremena. In ko sem že ravno pri vremenu – ko boste načrtovali počitnice v Dolomitih, imejte v mislih, da je vreme konec julija in avgusta precej muhasto. Popoldan so pogosto plohe in tudi hujša neurja. Vreme je veliko bolj stabilno junija in potem septembra ter oktobra, vendar so temperature lahko veliko nižje, pa tudi dan je precej krajši. Če se boste za Dolomite odločali v poletnih mesecih, imejte v mislih še to, da se Italijanom 1. avgusta začne dopust, kar pomeni še dodatno gnečo.
Na pot sva se odpravila, čeprav je vremenska napoved za vse dni kazala neurja in dež. Tveganje z vremenom naju je lepo nagradilo in se je na koncu resnično obrestovalo. Vse dni, z izjemno zadnjega, sva imela lepo vreme, nebo je bilo povsem brez oblačka.
Kampiranje in spanje zunaj urejenih kampov je dovoljeno, kar je super priložnost za raziskovanje divje dolomitske narave. Ker žal nimava dovolj velikega avta, da bi lahko v njem spala, sva izbrala kamp Olympia. Ta se nahaja nekaj kilometrov iz Cortine in naju je naravnost navdušil. Tik ob kampu teče reka in se odpirajo razgledi na mogočne dolomitske stene. Ni lepšega, ko se zjutraj zbudiš v šotoru, zagledaš mogočne stene nad sabo in zaslišiš žuborenje reke.
4 imenitni razlogi, zakaj obiskati Dolomite
Pet znamenitih stoplov Cinque Torri
Tukaj najdete ene najlepših ferat daleč naokoli
Cinque Torri – naravna, plezalska, pohodniška in zgodovinska atrakcija
Kdo ne pozna petih znamenitih skalnatih stolpov? No, to so znameniti Cinque Torri oziroma 5 Torri, ki so veliko več kot naravna znamenitost. Imajo namreč tudi velik zgodovinski pomen. Prvič sem jih obiskala pred desetimi leti, ko smo tukaj plezali, in od takrat sem si vedno želela priti nazaj. Tokrat z Damijanom nisva plezala, ampak sva se podala na pohod okoli skalnatih znamenitosti. Raziskovala sva zgodovinsko plat stolpov. Okolica je bila strateško izjemnega pomena vse od začetka prve svetovne vojne. Pod njihovim vznožjem so namreč vkopani rovi in luknje, od koder je italijanska vojska opazovala celotno dogajanje daleč naokoli. Ostanki vojaških rovov so lepo ohranjeni in so neke vrste muzej na prostem.
Fotogenični stopli so ena najlepših plezalskih lokacij, na voljo so odlične športne in večraztežajne smeri, prav tako so neverjetna destinacija za pohode. Več o zgodovinskem pomenu stolpov boste našli na tej povezavi.
Imate tri možnosti dostopa do Cinque Torrijev: peš, z osebnim avtomobilom po ozki gorski cesti do koče Rifugio Cinque Torri ali z gondolo neposredno do gorske koče Rifugio Scoiattoli.
| Koordinate gondole: 46.519045, 12.037732 Koordinate parkirišča koče Rifugio Cinque Torri: 46.508265, 12.054797 |
Omejitve pri uporabi gorske ceste do koče
Verjetno najbolj optimalna možnost je gorska cesta, ki vodi do koče Rifugio Cinque Torri tik pod vznožjem stolpov. Ampak pozor, cesta je odprta zgolj za osebna vozila, za avtodome in druga večja vozila je vožnja prepovedana. Od 1. do 31. avgusta je cesta med 9.30 in 15.30 zaprta za ves promet, saj primanjkuje parkirnih mest. V tem času lahko pridete do koče le s posebnim shuttle busom, ki stane 7 evrov na osebo.
Tri Cime – simbol Dolomitov
Tre Cime oziroma po naše Trije vrhovi ali Tri Cime so nekaj, kar pač morate videti, ko se boste mudili v Dolomitih. Trije glamurozni, ogromni kamniti stolpi so tudi sicer simbol regije. Tri Cime so zaščitni znak Dolomitov, ki so se kot zaščitena pokrajina vpisali na Unescov seznam naravne dediščine. Kot se za dolomitski biser spodobi, je seveda gorska cesta do Treh Cim plačljiva. Cestnino boste plačali v dolini in stane 30 evrov, parkirali pa boste na parkirišču pri koči Rifugio Auronzo.
| Cena parkirišča: 30 € Koordinate parkirišča: 46.614022, 12.292999 |
Obstaja seveda veliko možnosti za raziskovanje Treh Cim. Najlažja je krožna pot – gre za relativno enostavno pot, ki vas bo ponesla okoli vrhov, je lepo označena in primerna tudi za družine z majhnimi otroki. V vročih dneh samo poskrbite, da boste imeli seboj dovolj vode.
Vsem tistim, ki ste željni adrenalina malo bolj drznih raziskovalnih podvigov, pa priporočam, da se lotite ene od okoliških ferat, po kateri se med drugim lahko povzpnete do vrha Monte Paterno in Torre di Toblin. Ferate niso ekstremno zahtevne, si pa vzemite malo več časa, da boste lahko uživali ob prečudovitih razgledih na Tri Cime in okoliške doline in hribe.
Ferata De Luca Innerkofler nudi noro lepe razglede na Tri Cime. Saj ste verjetno že videli tiste fotografije, ko se pohodniki slikajo iz oziroma skozi eno takšnih lukenj? No, točno to imam v mislih.
Ferata De Luca Innerkofler, vrh gore Monte Paterno
Shema ferate De Luca Innerkofler
Ferata Tore di Toblin
Midva sva si izbrala zahtevno zavarovano poti, ferato De Luca Innerkofler, po kateri sva se povzpela na vrh gore Monte Paterno, od koder se razteza eden najlepših razgledov na Tri Cime – in to že skoraj s ptičje perspektive.
Najbolj drzni se treh vrhov lotijo po še težji poti, in sicer po dolgih športnih plezalnih smereh. Da bi vsaj eno od njih enkrat splezala, piše tudi na najinem spisku želja.
“Via ferrata” kot jo poznamo danes se je rodila v Dolomitih
Dolomiti so rojstno mesto ferat in feratanja. Ta način plezanja boste tukaj našli praktično na vsakem koraku. Ker sva bila omejena s časom, sva si izbrala zgolj eno. Po priporočilih kolega sva se lotila ferate Tridentina Brigata, ki velja za eno najbolj znanih in priljubljenih ter seveda obljudenih v Dolomitih.
Pohod do pravljičnega jezera Sorapis
Sorapis je pravljično turkizno jezero, ki privablja množice. Midva sva si ga prihranila za konec izleta, saj je dostop precej enostaven in ni predolg. Parkirala sva na prelazu Tre Croce, kjer ob veliki gneči hitro zmanjka prostornih mest, tako da je sem priporočljivo prispeti čim bolj zgodaj.
| Koordinate parkirišča: 46.556152, 12.204605 |
Dostop do jezera je lažji in je zato primeren tudi za oblačne dni. Ledeniško jezero je tako priljubljeno, da so sem iz Slovenije organizirani enodnevni avtobusni prevozi. In ko ga enkrat vidiš, ti je jasno zakaj. Izlet se je izkazal za super odločitev, saj je bil zadnji dan precej oblačen in deževen, zato ni bilo gneče na poti.
Ko sva prispela do krednato obarvanega jezera, je za nekaj minut posijalo sonce, tako da sva ujela jezerno pravljično podobo v vsej veličini in lepoti.
Natisni stran
