V teh hladnih in pogosto meglenih dneh in tednih z Damijanom pogosto iščeva mesta in kraje, kjer si vsaj čez vikend lahko napolniva baterije in nabereva vsaj malo energije in pa seveda sončnega vitamina D. Dolina Glinščice tik čez slovensko-italijansko mejo nudi popolni pobeg in zatoščišče vsem, ki lovite zimske tople sončne žarke.
V teh hladnih in pogosto meglenih dneh in tednih z Damijanom pogosto iščeva mesta in kraje, kjer si vsaj čez vikend lahko napolniva baterije in nabereva vsaj malo energije in pa seveda sončnega vitamina D. Dolina Glinščice tik čez slovensko-italijansko mejo nudi popolni pobeg in zatoščišče vsem, ki lovite zimske tople sončne žarke.
Dolina Glinščica oziroma Val Rosandra po italijansko se nahaja v zaledju Trsta, kot naravni rezervat je dolina zaščitena. Po dolini teče istoimenska reka, ki je tik ob Kraškem robu med prepadnimi apnenčastimi stenami izdolbla simpatično in izjemno slikovito kanjonsko dolino, ki predvsem pozimi na topel in sončen dan privablja številne obiskovalce. Med njimi že dolgo niso več le sprehajalci in pohodniki, ki raziskujejo številne pohodne potke, temveč tudi feratarji in športni plezalci. Reka izvira tik čez mejo na na slovenski strani meje in teče proti Trstu, v morje se izliva v tržaškem zalivu v Žavljah (Aquilinia), nekaj kilometrov od Trsta.
| “V gore hodimo zato, da bi tam uživali in ne umrli.” Julius Kugy, oče aplinizma v naših Julijcih |
O dolini Glinščice
Dolina Glinščice je slikovita dolina z neštetimi potkami in razglednimi točkami in to le streljaj od slovenske meje in Trsta na drugi strani. Tukaj pa najdemo tudi plezališče, ki je pogosto spregledano, čeprav je še posebej v zimskih mesecih, plezanje tukaj prav prijetno, pa še gneči se boste izzognili.
|
Riserva naturale della Valle Rosandra Območje kanjona je zaščiten naravni rezervat uradno imenovan Riserva naturale della Valle Rosandra, ki je dom številnim živalim in pticam. Več informacij boste dobili na njihovi uradni strani. Večji del doline sicer leži v Italiji, po njenem robu pa poteka meja s Slovenijo. Dolina je primerna tako za iskalce plezalskega adrenalina, pohodnike kot enostavno za bolj umirjen družinski izlet. Po dolini je nekoč potekala železniška proga, iz istega časa so tudi tuneli, po tej trasi danes poteka urejena kolesarska pot, ki jo marsikateri obiskovalec uporablja tudi za sprehode. |
Ob dolini najdete štiri manjša naselja oziroma mesteca, in sicer Boljunec (Bagnoli val Rosandra), Jezero (San Lorenzo), Boršč (S. Antonio in Bosco) in Botač (Botazzo), ki so vaša referenčna točka za parkiranje vašega avtomobila in odhod do željenega sektorja, prav tako pa okrepčitev. Botač je vasica na koncu doline, ima nekaj hiš in bivšo stražarnico, saj je nekoč tukaj bil mejni prehod. V dolino najlažje pridemo skozi dva glavna vhoda, in sicer po zgornji strani skozi naselje Jezero ali po spodnji strani v Boljunec. Po kateri strani boste šli je odvsino predvsem od tega, kaj želite početi, zato je načrtovanje vašega izleta ključnega pomena, vsaj prvič, ko boste obiskali dolino.
Kaj vse v kanjonu poleg plezanja še lahko počnete? Dolina ni le mali plezalski raj, temveč nudi raznovrstne športne dejavnosti. Urejene so kolesarska pot, peš poti in stezice, urejene so ferate, poleti pa tudi kopanje v kanjonu in le uživanje pod 40-metrskim slapom Supet, ki se bohoti sredi doline.
Feratarstvo, pohodništvo in kolesarka pot v dolini Glinščice
Dolina se zareže globoko v Kraši rob, zato je boste plezali po kraškem robu. Neokrnjena narava je za spočiti oči, dolina je pomembna tudi zaradi zgodovinskih najdbišč, v novejši zgodovini pa je odigrala tudi pomembno trgovsko povezavo med Trstom in Istro. V dolino boste najbolj enostavno prišli iz dveh koncev, in sicer z zgornjega konca skozi naselje Jezero, iz spodnjega konca pa skozi mestece Boljunec. Dolina vam bo omogočala aktivno preživljanje časa v vseh letnih časih.
Športno in večraztežajno plezanje
Športne plezalce bo dolina očarala s številnimi sektorji in opremljenimi smermi. Mnogi dolino poimenujejo tudi zgodovinska plezalska telovadnica na prostem, kjer so se tukaj kalili mnogi tudi vrhunski alpnisti in plezalci. Več kot 520 opremljenih športnih smeri, večina jih je posodobljenih, kar nekaj pa jih je ostalo takšnih kot so bile nekoč in še danes ohranjajo svoj stari značaj. Ves čas pa nastajajo tudi nove smeri.
Sektorji plezališča so razdrobljeni in razmetani po vsej dolini.
Feratarsvo v dolini Glinščice
V dolini so urejene tudi tri športne ferate, ki so sicer lažje, vendar jih ni za podcenjevati, saj imajo nekatere kar zahtevne odseke. Prej se pozanimajte o težavnosti, prav tako pa je nujna začitna oprema: čelada, pas, samovarovalni komplet, tudi popokovina.
|
Ferata Bruno Biondi je klasična prečka. Ferata Zimska roža (Rose d inverso), našli jo boste tam, kjer je postavljena lestev oziroma je bila nekoč lestev, sedaj pa so začetek ferate na novo opremili. Je najlažja med tremi feratami v dolini. Ferata Nos (Nase) je kratka, a sladka ferata. Koordinate parkirišč in izhodišč 1: 45.6263, 13.8696 Koordinate parkirišča in izhodišča 2: 45.627045, 13.865179 |
Kolesarsko-pohodna proga Giordano Cottur
Opuščeno železniško progo so preuredili v kolesarsko stezo imenovana Giordano Cottur. Dolga je 12 kilometrov in se začne v četrti Sv. Jakov v Trstu, se nadaljuje proti Slovenij in se konča v Dragi. Steza poteka po nekdanji trasi železnice, ki je med leti 1887 in 1959 povezovala Trst in Hrpelje na slovenski strani, zgrajena je bila kot priključek na železniško progo povezavo s hrvaško Istro in je peljala proti hrvaškemu Pulju. Kolesarske steza je bila urejena leta 2010, ime je dobila po slovitem italijanskem kolesarju Giordanu Cotturju.
Prav posebna tehnična mojstrovina je pet tunelov, šest kovinskih in sedem mostov iz opeke, ohranjenih je devet hišic za zaporničarje.
Zanimivosti v dolini Glinščice
Planinski dom Mario Premuda oziroma Rifugio Mario Premuda je referenčna točka za vse obiskovalce doline.
|
Naslov: Rosandra Superiore, 245, 34018 Bagnoli della Rosandra TS, Italija Datum odprta: 1933 Kontakt: +39 040 228147 |
Comicijev spomenik in cerkvica Sv. Marije na Pečah, pod to cerkvico je tudi eden od plezalnih sektorjev. Cerkvica se v pisnih virih pojavi že leta 1367 in je nekoč veljala za romarsko destinacijo. Legenda pravi, da tisti, ki so v javnosti preklinjali in uporabljali prostaške izraze, so se morali do cerkvice sprehoditi bosi in na vrhu prositi odpuščanja.
Dokaz, da se v dolini prepletata naravna in kulturna dediščina so tudi ostanki rimskega vodovoda, ki so ga na območju doline stari Rimljani zgradili v 2. stoletju pred našim štetjem in je nekoč z vodo oskrboval celoten Trst. Ob potoku pa si boste lahko ogledali ostanke štirih mlinov.
Izlet v dolino Glinščice je zagotovo popolni zimski pobeg iz mraza in megle, saj v dolini nastane prijetna mikroklima, sončni žarki, ki se uprejo v dolino pa vas bodo lepo ogreli, nabrali si boste sveže energije in sončnega vitamina D. Zato si jo le dodajte na vaš seznam zimskih izletniških točk.
Natisni stran
