Prisojnik oziroma Prisank je 2547 metrov visok vrh v Vzhodnih Julijskih Alpah. Znan je po treh naravnih znamenitostih, in sicer Sprednjem in Zadnjem oknu ter Ajdovski deklici v severni steni, ki so ga pričarali tektonski odlomki v skali, spremljajo pa jo tudi številne legende. Prisojnik je bil kar nekaj časa na najinem seznamu vrhov, ki si jih želiva osvojiti in tokrat nama ga je le uspelo.

Prisojnik oziroma Prisank je 2547 metrov visok vrh v Vzhodnih Julijskih Alpah. Znan je po treh naravnih znamenitostih, in sicer Sprednjem in Zadnjem oknu ter Ajdovski deklici v severni steni, ki so ga pričarali tektonski odlomki v skali, spremljajo pa jo tudi številne legende. Prisojnik je bil kar nekaj časa na najinem seznamu vrhov, ki si jih želiva osvojiti in tokrat nama ga je le uspelo.

Gora ima dve imeni, znana je kot Prisank ali Prisojnik. Vsi, ki se peljejo čez Vršič se ustavijo že pred vrhom prelaza, saj ima izjemno slikovito severno steno, ki ga krasi naravno okno in kamniti obraz Ajdovske deklice. Okno je prava atrakcija tako za plezalce kot tudi fotografe, vidi pa se ga že od daleč. Višina okna je 80 metrov, širina pa 40 metrov in bolj izkušeni planinci se podajo po zavarovani poti skozi to okno, zaradi velikosti pa je okno vidno od zelo daleč. Zgodovinsko gledano pa je bil Prisojnik nekoč mejnik med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.

Legedna o Ajdovski deklici Pripovedka pravi, da je to okamenela ajdovska deklica, ki je bila dobrega in usmiljenega srca. Gornike in tovornike je vodila skozi snežne zamete čez prelaz v dolino Trente. Deklica naj bi bila tudi sojenica, ki je imela sposobnost, da je prerokovala novorojenčkom. Nekemu dečku je tako prerokovala, da bo postal pogumen lovec, lovec, kakšrnega pod Prisankom še ni bilo. Ko bo odrastel bo ustrelil belega gamsa. Ker njena prerokba ni bila všeč njenim sestram, so jo le-te, ko so izvedele za prerokbo, preklele. Deklica je potem zaradi tega okamenela, ko se je vrnila v steno. Danes je deklica izjemno priljubljena turistična postojanka in priljubljen motiv marikaterega fotografa. Eden najboljši razgledov na njen okamenele obraz boste meli pri Erjavčevi koči in na poti do Poštarskega dom.

Opis poti

Obstaja seveda več markiranih pristopnih poti oziroma njihovih kombinacij. Če pogledate na portal Hribi.net, boste tam opazali vsaj 11 opisanih poti, zagotovo pa obstaja še kakšna, ki tukaj ni omenjena. Vsaj dve med njimi sta zelo zahtevni planinski poti, in sicer Kopiščarjeva in Hanzova pot, slednja je zaradi nevarnosti velike skale trenutno zaprta. Midva sva se odločila za Kopiščarjevo pot.

Informacije o poteh Kje parkirati? Erjavčeva koča (Slovenska, Kopiščarjeva, Grebenska, Jubilejna pot in čez Kajzljevo škrbino) Prelaz Vršič pri Tičarjevem domu (Slovenska, Kopiščarjeva, Grebenska, Jubilejna pot in čez Kajzljevo škrbino) Koča na Gozdu (Hanzova pot) Zahtevnost poti? Kopiščarjev, Grebenska in Hanzova pot ter čez Kajzljevo škrbino : zelo zahtevna pohodna pot Slovenska pot: zahtevna označena pot Čas hoje je odvisen od tega, katero pot si izberete in od kod štartate, se pa giblje od 3,5 pa vse do 6 ur.

Štartala sva zelo zgodaj zjutraj od Erjavčeve koče, morda bi bilo še najbolj optimalno, da bi v koči prenočila že en večer prej in se potem še bolj zgodaj odpravila na pot. Ko sva šla na pot je na njej bila že precejšnja gneča, to pa seveda lahko pomeni zastoje skozi zavarovani del poti. Z jeklenico so zavarovani najbolj izpostavljeni deli poti, ki je primerna zgolj za izkušene gornike, nujna je tudi varovalna oprema. Pot se ne klasificira kot ferata.

Pot se najprej začne precej položno skozi gozdiček in po približno 40-ih minutah hoje in nekaj razcepih boste prišli do vstopa v zavarovani del poti. Ta del je precej zanimiv in hkrati nudi prečudovite razglede na Ajdovsko deklico, ki jo boste imeli na vaši levi. Na eni točki se ji boste približali tako, da boste imeli občutek kot da bi se je lahko dotaknili njenega okamenelega obraza. Zavarovani del poti se na enem kratkem odseku tako zelo zoži, da se boste morali skozi potegniti bodisi po kolenih ali pa boste morali sneti nahrbtnih in ga porivati pred seboj. To je bil zame tudi eden najbolj zanimivih delov poti. Ko boste dosegli okno sledi še zadnji krajši vzpon bo precej drsečem delu in zadnji del po jekleni lestvi. Tukaj imate možnost, da pot nadaljujeje po Grebenski v levo stran ali se spustite desno dol se tako že vrnete proti izhodišču.

Midva sva najino pot nadaljevala skozi Sprednje okno, potem pa Grebenski poti, sestopala pa sva po bistevno lažji in manj zanimivi Slovenski poti. Če se odločite za to kombinacijo poti, nastane ena taka lepa krožna pot, kjer se vam ne bo prav nič ponavljalo, prišli pa boste nazaj na svoje izhodišče na prelazu.

Po tem, ko sva se vrnila na prelaz, sva prenočila v Erjavčevi koči, naslednje jutro pa sva se odpravila še v dolino Soče na drugo stran prelaza, kjer sva se namenila športno plezat v majhno lokalno plezališče Kegl nad Bovcem.

NUJNO!

Kopiščarjeva pot poteka v severni steni Prisojnika, zato je lahko še kar precej časa poleti na njej sneg in led, še posebej, če je bila zima dolga in bogata s snegom. Nujno pred odhodom preverite, v kakšnem stanju so varovala in kakšne so razmere na poti. Po potrebi seboj vzamite tudi zimsko opremo, za prečenje morebiti zasneženih predelov.

Natisni stran