Kočevska regija velja za najbolj gozdnato in divjo pri nas, zato ne čudi, da so prav tukaj ostali deli gozda tako ohranjeni, da danes človek tja nima vstopa, obiskovalci pa ga lahko opazujejo le z ustrezne razdalje. Kočevski pragozd ima zaradi svoje magičnosti in nedostopnosti prav posebno privlačnost in energijo. Opazil ga je celo Unesco, zaradi česar je bil pragozd Krokar kar nekaj časa na mojem seznamu izletov.
Kočevska regija velja za najbolj gozdnato in divjo pri nas, zato ne čudi, da so prav tukaj ostali deli gozda tako ohranjeni, da danes človek tja nima vstopa, obiskovalci pa ga lahko opazujejo le z ustrezne razdalje. Kočevski pragozd ima zaradi svoje magičnosti in nedostopnosti prav posebno privlačnost in energijo. Opazil ga je celo Unesco, zaradi česar je bil pragozd Krokar kar nekaj časa na mojem seznamu izletov.
Najino izhodišče za raziskovanje pragozda je bilo majhno naselje Borovec pri Kočevski Reki. Ko sva prispela v Borovec, sva se sicer najprej malce “lovila” z iskanjem parkirišča in začetkom poti. Ugotovila sva, da obstajata dve parkirišči. Prvo se nahaja v trikotnem križišču pod velikim drevesom, drugo pa v zgodnjem delu vasi Borovec. Z glavne ceste pri smetnjakih zavijete desno v hrib po makadamski cesti; ob koncu vasi je prav tako majhno parkirišče.
V pragozdu veljajo samo zakoni narave – človek ga pusti popolnoma pri miru, ne vstopi niti toliko, da bi počistil podrto drevje. Vse je prepuščeno naravi, človek pa ga lahko opazuje od daleč, z ustrezne razdalje.
Pragozd Krokar
Glavni cilj najinega izleta je bil neokrnjeni, pradavni gozd, kamor človek nima vstopa in kjer še ni pela sekira – zaščiteno območje pragozda Krokar, ki se je skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik-Ždrocle leta 2017 vpisalo na seznam svetovne dediščine Unesco.
Tukaj vas bodo ostanki pradavnine skoraj zagotovo prevzeli s svojo mogočnostjo, narava se vam bo pokazala v vsej svoji lepoti. Pragozd boste najlažje odkrivali po borovški naravoslovni poti, ki poteka po naravnem rezervatu.
Več o tem, koliko pragozda imamo v Sloveniji in kje boste našli najmogočnejšo jelko pri nas, pa najdete na tej povezavi.
Kakšna je razlika med naravnim rezervatom in pragozdom?
Kaj je gozdni rezervat?
Gozdni rezervati predstavljajo območja, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Tukaj se ne seka, ne pospravlja odmrlih dreves, ne nabira gozdnih sadežev in ne vznemirja živali. Vse je prepuščeno zakonom narave. Človeška aktivnost pa zavestno ostaja zunaj, po rezervatih pa se lahko hodi le po označenih poteh. Ko se boste sprehajali po rezervatu, boste na drevesih opazili dve modri črti, ki označujeta mejo gibanja.
Kaj je pragozd?
Gre za območje, na katerem še nikoli ni pela sekira in ki je od nekdaj povsem nedotaknjen. Pragozdovi so redka in zelo dragocena naravna dediščina, ki je že od nekdaj prepuščena povsem naravnemu razvoju. Podobno kot v rezervatih je tudi tukaj prepovedano sekanje drevja, pospravljanje odmrlih dreves, nabiranje gozdnih sadežev in vznemirjanje živali. Gibanje je označeno z dvema modrima črtama, v pranaravo pa se lahko pokuka le z markiranih poti, ki so speljane po robovih rezervata.
|
Pragozdovi na Kočevskem Krokar Strmec Prelesnikova koliševka Kopa Pečka Rahjenavski Rog, znan tudi po najmogočnejši smreki z neverjetno višino 51 metrov. |
Pragozd boste v Sloveniji sicer našli na 14 lokacijah, in sicer poleg 5 kočevskih pragozdov še na Pohorju, kjer se nahaja Šumik, na Donački gori, kjer sta panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec, na Dolenjskem boste našli Trdinov vrh in Ravno goro na Gorjancih ter Krakovski pragozd. V Trnovskem gozdu obstaja Bukov vrh, okoli Snežnika je pragozd Ždrocle, ki se je s Krokarjem uvrstil na Unescov seznam.
