Kostarika – popolna kombinacija narave, živalskega sveta, vulkanov, dogodivščin in sanjskih plaž

Na tokratno potovanje sva odšla brez pravega načrta, po načelu “go with the flow”. Rezervirala sva si prvi dve nočitvi v prestolnici Kostarike San Joseju, vse ostalo sva prepustila domišliji in sprotnemu načrtovanju. In celotno potovanje se nama je izteklo več kot odlično. Celo bolje kot če bi ga načrtovala. Ves čas potovanja, z izjemo kakšnega dne, sva imela odlično vreme, videla sva ogromno živali in počela res nore stvari. Jezdila sva po plaži, dobesedno plezala na ugasli vulkan Cerro Chato in to skozi junglo, se sprehajala po visečih mostovih nad oblačnim gozdom v Monteverdeju in še veliko več.

Reka Rio Claro na obrobju nacionalnega parka Corcovado na polotoku Osa. | FOTO: Damijan Kovač

Priprave na tokratno potovanje so bile predvsem zaradi covida-19 precej bolj stresne kot bi bile sicer, ampak saj veste, kako pravi stari rek “kdor ne riskira, ne profitira!”. Potovanje po Kostariki je bilo veliko lepše kot sem si lahko kadarkoli predstavljala. Na koncu sva naredila eno tako lepo krožno pot.

Na poti do raziskovalne postaje Sirena v Corcovadu smo kar dvakrat v enem dnevu srečali kite grbavce z mladiči in to čisto od blizu. | FOTO: Damijan Kovač

Midva sva najino popotniško pot začela v prestolnici San Joseju. Najprej sva zavila na pacifiški del, kajti prva postaja je bil nacionalni park Corcovado na polotoku Osa. V precej divjem zalivu Drake sva si poiskal simpatični hostel Corcovado Jungle Hostel, kjer sva spala kar v šotoru. Pot naju je potem zanesla v Quepos, kjer sva nekaj dni preživela dobesedno na plaži v surferskem kampu. Ena od stvari, za katere sva vedela, da si jih bova ogledala, je bila reka Tarcoles, kjer živi kolonija ameriških krokodilov. Prenočila sva v mestu Puntarenas in zgodaj zjutraj sedla na avtobus za Santa Eleno v Monteverdeju, znanem po oblačnem gozdu. Potem sva naletela na eno dilemo – ali nadaljujeva pot proti severu Kostarike, do zaliva Coco in vulknana Rincon de la Vieja ali proti mestu La Fortuna, ker nama je na tej točki potovanja začelo počasi zmanjkovati časa. Odločila sva se za mesto La Fortuna, ki je znano po svojem ikoničnem vulkanu Arenal. Čar najinih potovanje je v tem, da sva vse si načrtovala kar sproti, nič nisva imela načrtovanega v naprej.

V Muzeju zlata iz predkolumbovskega časa je razstavljenih več tisoč kosov zlata. | FOTO: Tadeja Magdič.

PRESTOLNICA SAN JOSE

Prestolnica Kostarike se nahaja na kar precejšnji nadmorski višini, in sicer na slabih 1200 metrih. Ena od stvari, ki jih v prestolnici enostavno morate obiskati je Muzej zlata iz predkolumbovskih časov (Museo del Oro Precolumbino) in aktivni vulkan Poas. Vendar pozor, dobro načrtujte obisk, ker je krater vulkana, ki je sicer izjemno fotogeničen, večino svojega časa v oblakih in megli in je zato vidljivost enaka nič.

San Jose je bil najina začetna in končna točka potovanja.

V našem hostlu v zalivu Drake smo imeli lenivca dobesedno nad glavo, saj si je za dom izbral enega od dreves na območju naše nastanitve. | FOTO: Tadeja Magdič

NACIONALNI PARK CORCOVADO NA POLOTOKU OSA

Nacionalni park Corcovado velja za biodiverzitetno enega najbogatejših območjih na našem prečudovitem planetu. Še največje presenečenje pa smo doživeli na poti do raziskovalne postaje Sirena, saj smo kar dvakrat videli kite grbavce, ki veljajo za največje morske sesalce. V tem času leta se mamice z mladički nahajajo precej blizu obale in jih je toliko lažje opaziti in tudi občudovati s čolna. Na konjskih hrbtih sva se odpravila do odmaknjenih slapov Naguala in jahala po prečudoviti plaži, potem pa sva okolico raziskovala še peš.

Jahanje po eni izmed številnih plaž v okolici neokrnjenega zaliva Drake. | FOTO: Damijan Kovač

QUEPOS IN SURFANJE NA VALOVIH

Simpatično in živahno mesto je znano predvsem kot izhodišče za nacionalni park Manuel Antonio, ki pa naju ni preveč navdušil. Park je res lep, narava pa izjemna, vendar je območje resnično čisto preveč turistično za najin okus, še posebej, ker sva bila pred tem v Corcovadu, ki je precej odmaknjen od množic in turizma. Tukaj sva spala v simpatičnem, precej bohemskem surferskem kampu, ki je dobesedno na plaži. Ob dnevih, ko sva ostala v hostlu, sva si izposodila surfersko desko in se matrala na valovih in penci.

Ko boste obiskali Kostariko morate nujno poskusiti surfati na valovih, brez tega enostano ne gre. | FOTO: Tadeja Magdič

REKA TARCOLES

Reka Tarcoles je znana po eni največjih kolonij velikanskih ameriških krokodilov v Srednji in Južni Ameriki. Tukaj je svoj dom našlo več kot 2000 teh velikanov, ki jim klima in življenski pogoji očitno več kot ustrezajo. Reka sicer velja sicer, na žalost, za eno najbolj onesnažih rek v državi, vendar oblasti zadnja leta vlagajo veliko truda, da bi jo očistile. Midva sva se odpravila na turo s posebnim čolnom, kjer smo se 6-metrskim velikanom približali na nekaj centimetrov. Bližje tako velikim krokodilom v naravi verjetno ne bom nikoli več.

V reki Tarcoles živi približno 2000 ameriških krokodilov, ki jih boste lahko videli čisto od blizu. | FoTO: Tadeja Magdič

MESTO PUNTARENAS

Prenočila sva v mestu Puntarenas, ki velja za izhodiče za marsikatero destinacijo in je večinoma bolj prehodne narave. Tudi za naju je Puntarenas pomenil izhodišče za Monteverde.

Številni viseči mostovi vas bodo popeljali med krošnjami oblačnega gozda, ki je sicer večino časa v oblakih. Razen, ko ni. | FOTO: Tadeja Magdič

SANTA ELENA IN OBLAČNI GOZD MONTEVERDE

Santa Elena je prečudovito, živahno mestece, obdano z oblačnim gozdom. Odšla sva na zipline med krošnjami oblačnega gozda Santa Elena, raziskovala številne viseče mostove znotraj tega parka, ki so prav tako napeljani nad krošnjami, z neverjenimi razgledi daleč na okoli, ob lepem vremenu boste od tukaj videli vse do vulkana Arenal. Naj kot zanimivost povem, da midva v času najinega potovanja po oblačnem gozdu nisva imela niti en dan popolne oblačnosti, kar je bilo kar malo neverjetno. Lastnik lodga, v katerem sva bivala, nama je razložil, da smo v času poletja in da je to resnično najlepše vreme, ki si ga lahko želiva. Je pa že res, da verjetno oblaki dajejo oblačnemu gozdu tisto pravo mističnost. Obiskala sva zavetišče za lenivce, v katerem je v času najinega obiska živelo 19 teh prikupnih živalic.

Razgled na oblačni gozd Monteverde znotraj zaščitenega nacionalnega parka. | FOTO: Damijan Kovač

En dan sva odšla še do nacionalnega parka Monteverde, kjer pa je na žalost njihov edini viseči most bil zaradi podrtega drevesa zaprt. Ravno v času najinega obiska je namreč potekala obnova. Ob vstopu v nacionalni park je tudi simpatični kafič imenovan Cafe Colibri, kjer imajo nastavljene posebne sladke hranilnice za kolibrije in sem pride na desetine teh hitrih ptic, ki jih je sicer v naravi skoraj nemogoče opazovati. Tega res ne smete zamuditi, če boste tam.

Kolibriji s svojimi perutmi udarijo med 80 in 100 krat na sekundo. Ja, prav ste prebrali, na sekundo. Edino mesto, kjer jih lahko opazujete v miru so tako imenovani “vrtovi kolibrijev”. | FOTO: Tadeja Magdič

LA FORTUNA IN OKOLICA VULKANA ARENAL

Iz Santa Elene sva se na način “jeep-boat-jeep” odpravila do ene najbolj znanih destinacij v Kostariki, proti mestu La Fortuna, katere celotno ime se glasi La Fortuna de San Carlos. Osrednja zvezda je seveda vulkan Arenal, tukaj se vse vrti okoli Arenala. A dobro je vedeti, da je vreme v okolici vulkanov izjemno muhasto, kar pomeni, da se čisto lahko zgodi, da vulkana sploh ne boste videli, ker bo ves čas v oblakih. Ob najinem obisku La Fortune se nama je v celoti pokazal tretje jutro zjutraj in nama polepšal začetek dneva. Ob vznožju vulkana so številni naravni mineralni vrelci in naravne toplice, plačljive in brezplačne, enega najlepših razgledov na njegov krater pa boste imeli z zelene lagune kraterja ugaslega vulkana Cerro Chato.

Ikonični in verjetno eden najlepših vulkanov v Kostariki – vulkan Arenal. | FOTO: Tadeja Magdič

Pod vznožjem boste našli tudi enega največjih živalskih simbolov Kostarike – rdečeokico z modrim trebuščkom. Žabica krasi številne turistične vodnike, agencije in reklamne panoje v La Fortuni in drugod po državi. Žabica je bila tudi na naslovnici enega najbolj znanih popotniških vodnikov Lonely Planet.

Znamenita kostariška žabica, imenovana rdečeokica, ki je neke vrste simbol te Centralnoameriške države. | FOTO: Tadeja Magdič

Tole je bil kratek oris najinega sanjskega potovanja po Kostariki. Za vsako najino destinacijo sledi še članek, v katerem bom še bolj natančno opisala vse najine dogodivščine in napisala marsikateri koristen popotniški nasvet, ki vam bo zagotovo olajšal vaše načrtovanje in potovanje v Kostariko.

Spremljajte naju!

Zelo vesela bova tudi kakšnega vašega komentarja in vaših izkušenj s potovanja po Kostariki!