Verjetno do tega trenutka še niste še pomislili, da na rajskih Havajih obstaja športno plezanje. In ja, ne le opremljene športne smeri, na otočju se je razvila tudi precej zanimiva plezalska skupnost, ki je med drugim opremila nekaj manjših plezališč, prav tako pa na otočju poznajo balvansko plezanje na plaži. Otok Oahu ima opremljenih približno 150 športnih in trad smeri ter nudi okrog 250 zanimivih balvanskih problemov.

Havaji skrivajo mali plezalni raj
Športno plezanje je na Havajih je prav zaradi rajskih plaž in slikovite pokrajine obstranska stvar. A vas bo presenetilo, kakšen mali neobdelani plezalski dragulj skriva v sebi. Res je sicer, da je njihova plezalna skupnost majhna, pa tudi redko se na Havajih znajde kakšne plezalski popotnik, zato boste na otočju bolj ali manj prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Plezališča so sicer dobro opremljena in imajo zanesljiva sidrišča. Na glavnem otoko Oahu je največje plezališče imenovano Mokuleia Wall, ocene se tukaj gibljejo od 4c pa vse do 8a+. Najbolj me je presenetilo, da so le redki plezalci, ki plezajo naprej. Večina jih namreč leze na topa, tisti, ki plezajo najprej zato veljajo za neke vrste junake.

Še največ težav sem imela, da sem sploh našla potko do plezališča Mokuleia Wall. Ni namreč nobene table, ki bi te usmerile kam iti. Malo iznajdljivosti zato pride prav. Pomagala sem si z avtomobili, ki so bili parkirani ob cesti. Eden od plezalcev je namreč v prtljažniku pustil nekaj odvečne plezalne opreme. Stena je precej visoko, plezalce na njej lahko prepoznaš, če imaš seveda daljnogled ali dober fotoaparat z večjo povečavo. Potka preko travnika vodi do gozda, od tukaj je dostop je precej težak, saj moraš do vrha peš premagati velike kamnite balvane. Plezališče vas bo zaposlilo za nekaj časa, saj je navrtanih več kot 50 smeri, dolge pa so tam do 30 metrov. Lokalci so super prijazni in radi pomagajao. Morda bodo malo presenečeni, ko boste prišli z vso plezalno opremo, saj so tujci tukaj prava redkost, a vas bodo takoj sprejeli v družbo.

Drugo večje plezališče se imenuje Makapuu na jugovzhodu otoka, je lažje plezališče, namenjno začetnikom, saj ocene tukaj ne presegajo 5c oziroma 6a, pa še skala je tukaj precej ˝zlizana˝.
Čas za balvaniranje na peščeni plaži
Ko se naveličaš stene Mokuleie je morda čas za balvaniranje. Slabe pol ure vožnje stran od Mokuleuie, mimo mesta Haleiwa na Nord Shoru, kar prevedeno pomeni Severna obala, so balvani stari več kot 30 let in je zbirališče lokalnih plezalcev. Zanimivo je, da tam ne boste opazili skorajda nobenih blazin za padanje. Podlaga pod skalami je namreč mehak zlatorumen pesek, plezalci pa svoja lepo oblikovana telesa razkazujejo kar v kopalkah, saj je morje le nekaj metrov stran. Zaliv Waimeia je sicer izjemno prilubljen in znan med surferji. Blizu je namreč svetovno znana plaža Banzai Pipline, kjer so valovi najmrtonosnejših na svetu. V višino v povprečju dosežejo 3 ali več metrov, morsko dno pa je izjemno plitko in kot britvica ostro, zato so padci lahko tudi usodni. Konec vsakega leta tukaj poteka svetovno prvenstvo v surfanju imenovano prvenstvo Treh kron. Plaža pa je priljubljena tudi med ustvarjalci ameriških filmov in nanizank, tukaj so recimo snemali nanizanko Hawaii 5-0 in film Blue Chrush.

Manjša plezališča obstatajo tudi na ostalih otokih, med drugim novajša na otoku Maui, a so večinoma tako majhna, da še plezalci z drugih otokov ne vejo zanje. Morda za avanturiste velja omeniti še Big Island (Veliki Otok), na jugu največjega otoka sicer ne boste našli klasičnega športnega plezanja ali balvaniranja, temveč tako imenovani ˝deep water soloin˝. Rt Ka Lae oziroma South Point je namreč znan po ˝cliff divingu˝, skakanju z visokih skal. Ker je morje dovolj globoko, skala pa je primerna tudi za plezanje je to dobra priložnost za tiste, ki si želijo drugačnega plezanja.
Zahvala za te prečudovite fotografije, ki sem jih objavila v tem članku, gre Gaby Guyman, fotografinji, avatnturistki in plezalki, ki skozi svoj fotografski objektiv raziskuje svet. Gaby je priseljenka iz Čila, ki je nekaj časa živela in delala na Havajih kot fotografinja. ˝Super, z veseljem. Kako lepo, da vsaj nekdo piše o plezanju na Havajih˝ je bila presrečna Gaby, ko sem jo prosila, če mi odstopi kakšno njeno fotografijo za ta članek. Tudi sama je veliko plezala, največ na severozahodu otoka Oaha, v glavnem plezališču Mokuleia Wall. |
Skupni imenovalnik vseh plezališč na Havajih je bazalt oziroma različne vrste vulkanske skale, ki je zelo specifična za plezanje in se moraš nanjo najprej navaditi. Plezanje pa se nikakor ne da primerjati s plezanjem kjer koli v Evropi. Sama sem imela občutek, da mi ves čas drsi, čeprav je skala v resnici dobra. Zadovoljila bo bolj ljubitelje pok in “đemanja”, saj je tudi stil plezanja precej specifičen. A ko si tako enkrat daleč od doma, sredi raja, skali pač ne gledaš pod prste. Katerokoli plezališče boste torej izbrali, zagotovo vas ne bo razočaralo, vsa namreč obdaja neverjetna in dih jemajoča narava in počutili se boste kot da bi se čas ustavil.

Morda samo še kot opozorilo. Zna se zgoditi, da boste pod plezališče naleteli na tablo ˝Plezanje prepovedano˝, na tabli bodo tudi zagrožene visoke kazni, a v resnici se še ni zgodilo, da bi rangerji plezališča tudi preverjali. Če se torej odpravljate na Havaje, morate v vašem kovčku nujno narediti prostor tudi za plezalno opremo, no, vsaj za pas in plezalke.
Razvoj balvanskega plezanja v zadnjih letih
Jaz sicer nisem plezala balvanov, vendar sem se z lokalci že takrat pogovarjala tudi o razvoju balvanov na otoku. V zadnjih leti se precej intenzivno razvija njihova balvanska scena, tako sem med drugim zasledila kar precej novin in zanimivih balvanov. Poleg zaliva Waimea med plezalci vedno bolj priljubljenim tudi The Arch, na otoku Oahu se je razvilo kar 16 balvanskih območij.
Več zanimivih informacij lahko najdete na spodnjih povezavah.

Skratka, če boste kdaj obiskali Havaje in imate radi plezanje, ne pozabite spakirati tudi plezalk in plezalnega pasu.
Lepa predstavitev…