Obisk ferate na Cjajnik na avstrijski strani Košute sva načrtovala kar nekaj časa. Prvič sem zanjo slišala že pred leti, ko sem stopila na vrh Košutnikovega turna. Od takrat mi je najbolj v spominu ostal neverjetno fotogeničen glavni greben Košute, po katerem poteka meja med Slovenijo in Avstrijo. Pokrajina na slovenski strani je pokrita z zelenimi pašniki, na avstrijski strani pa so stene Košute robustne in skalnate. Dih pa seveda vzamejo tudi noro lepi razgledi.

Najina forma z Damijanom je v tem trenutku res odlična, pa tudi vreme je bilo stabilno. Do Doma pod Košuto sva prispela zgodaj in imela sva dovolj časa, da sva si krožno turo vzela bolj zlahka.

Znamenita krožna pot

Opremljevalci so si namreč zamislili krožno turo, katere posebnost je izjemno dolg sestop – če se mu seveda lahko tako reče. Znamenita krožna tura, ki je med Slovenci zelo priljubljena, se začne z vzponom po težki in izpostavljeni ferati na Cjajnik, sledi sestop po ferati na južno stran tega skalnatega osamelca. Za nekatere je prav ta sestop najtežji del celotne ture, saj je precej zahteven in poteka po vertikalni ferati, ki je ocenjena z oceno C/D, na krajšem odseku pa sestop doseže celo oceno D. Sledi krajši vzpon na vrh Užnika – prečenje grebena Košute vse do njenega najvišjega vrha, to je Košutnikov turn. Sledi sestop po ferati ÖTK z oceno B/C, ki poteka čez izjemno atraktiven viseči most.

Tudi midva sva se je lotila tako, da sva po ferati splezala na vrh kamnitega osamelca Cjajnik, se na južni strani po ferati spustila z njegovega vrha, se povzpela do vrha Užnika, nato po grebenu Košute do Košutnikovega turna, najvišjega vrha Košute, in se spustila po ferati ÖTK čez viseči most. Prečudovita tura z zelo dobro opremljenima feratama, ki si zasluži čisto desetko.

Po superferati do vrha Cjajnika, kjer stoji velika vponka

Takoj po vstopu v ferato Cjajnik sledi prvi zahtevnejši odsek, kjer nas čaka platka in nekaj skob. Ferata je potem kar nekaj časa lahka in od plezalca ne zahteva veliko. Daljšemu prečenju v desno sledi težji drugi del, ki se zaključi čisto pod vrhom Cjajnika.

V zgornjem delu sta na voljo dve možnosti, ki se med seboj razlikujeta po težavnosti. Direktna pot doseže težavnost D, desna, lažja možnost, je sicer malenkost daljša in tudi nekoliko lažja, saj je ocenjena z oceno C/D. Gre za tehnično izjemno zahtevno in naporno ferato, ki je primerna res samo za vrhunsko pripravljene in izkušene gornike, ki so podkovani s plezalskim znanjem in so močni v rokah.

Ferata je dolga približno 700 metrov. Odprta je bila spomladi leta 2006. Skupaj so opremljevalci porabili kar 900 metrov jeklenice in 250 sidrišč. Čeprav kakovost skale ni povsod najboljša, pa je opremljenost same ferate res odlična in dobro ohranjena. Jeklenica ponekod raje izbere težjo skalno linijo, kar je narejeno namensko. Naj kot zanimivost povem še to, da je 80 odstotkov stroškov izgradnje obeh ferat pokrila Evropska unija.

Cjajnik sestavlja skupina skalnatih stolpov, nahaja se pod pobočjem grebena Košute, pri čemer je skalni osamelec in najvišji vrh visok 1965 metrov. Znan je po tem, da lahkega sestopa z vrha ni. Edina pot z njegovega vrha vodi čez ferato, ki na enem od odsekov doseže oceno D. Naj ob tem povem še to, da Avstrijci feratarske ocene dojemajo povsem drugače kot mi, ocene so veliko težje kot pri nas. Zato je previdnost pri izbiti ferate v Avstriji nujna.

Po grebenu Košute do Košutnikovega turna in sestop čez atraktiven viseči most

Ko boste dosegli vrh Užnika, vas bo pot vodila po grebenu Košute. Pot je na nekaterih mestih precej izpostavljena, zato je dodatno zavarovana z jeklenico. Sprehodili se boste mimo zanimivih skalnih skulptur, med drugim tudi skalnega okna, ki gleda na senčno avstrijsko stran. Na vrhu Košutnikovega turna sta velik križ in vpisna knjiga. Z vrha se boste potem spustili na greben in pri tabli, ki označuje mejo oziroma slovensko stran, našli sestop v ferato. Spustili se boste po jeklenici, težavnost ferate je B/C, nekje na sredini boste šli čez viseči most. Tega lahko tudi izpustite in ga obhodite. Prečenje mosta je zanimivo doživetje, saj je ta precej izpostavljen in se ob prvih korakih maje.

Če niste dovolj pripravljeni, da bi se lotili ferate na Cjajnik, lahko vrh Košutnikovega turna dosežete tudi čez ferato ÖTK, vendar boste na poti gor srečevali gornike, ki se bodo po tej isti poti vračali s krožne ture. Če se boste odločili za to možnost, lahko potem z vrha Košutnikovega turna sestopate po drugi poti, vendar je ta precej nevarna zaradi padajočega kamenja. Sestopite pa lahko tudi po tej ferati.

Ko sem pogledala greben Košute z vrha Košutnikovega turna, se mi je zazdelo, da ima dva povsem različna obraza – dva tako lepa, a hkrati nasprotujoča si obraza, ki sta tako zelo blizu drug drugemu; en tako zelo topel in mil, drug pa hladen in robusten.

Pred odhodom na pot se dobro pripravite. Prav zato sem v spodnjem članku zbrala vse ključne podatke.

Pa še to … plačilo cestnine za gorsko cesto, ki vodi do Koče pod Košuto, je nujno!

Cestnina za gorsko cesto do Doma pod Košuto na avstrijski strani stane 5 evrov, zaračunavajo pa jo skozi celo leto in ne le v poletnih mesecih. Plačate jo pri koči – a pozor, ko boste enkrat parkirali vozilo, vas ne bo nihče opozoril na plačilo. Vseeno plačajte, račun pa shranite, saj vas bodo, ko se boste vračali, ob koncu ceste zelo verjetno ustavili varnostniki, ki jim boste morali pokazati račun. Kazen, če računa ne boste imeli, znaša 50 evrov. Naju so varnostniki ustavili, ko sva se pozno popoldne vračala v dolino, a sva k sreči cestnino plačala.

Uspešen vzpon vam želim.